Kraji
Limbarska gora | ujeto v objektiv
Limbarska gora je priljubljena izletniška točka v Posavskem hribovju. Vrh gore, ki leži 773 metrov nad morsko gladino, si delita gostišče in cerkev sv. Valentina. Tik pod vrhom se na zahodni strani razteza velik travnik, ki je postal priljubljeno mesto množičnih prireditev. Limbarska gora slovi po odličnih razgledih na Osrednjo Slovenijo.
“Lep kos slovenske domovine pregleda bistro oko ž nje. Središče Slovenije, belo Ljubljano, gorski bregovi in skalni robovi,” je v svojem potopisu iz leta 1895 zapisal duhovnik in pisatelj Valentin Bernik. Z izjemo komunikacijskega stolpa se v enaindvajsetem stoletju ni kaj dosti spremenilo.
Grad na Limbarski gori
Limbarska gora se dviga visoko nad Črnim grabnom, dolino, po kateri danes poteka štajerska avtocesta. Tu je že v rimskih časih preko Trojan potekala pomembna cesta. Prav to povezavo so kasneje izkoriščala barbarska plemena za svoje roparske pohode proti osrčju nekdanjega imperija. Severna pobočja Limbarske gore se, za razliko od južnih, strmo dvigajo nad dolino, kar je bil privlačen teren za srednjeveške graditelje gradov. Zato je na Limbarski gori je stal grad, o katerem je pisal tudi Valvasor.
Grad ni stal vrh Limbarske gore, pač pa na grebenu na severnih pobočjih gore. Bil je sedež Limbarskih graščakov, stal pa je že v dvanajstem stoletju. Limbarski so bili v službi Andeških grofov, katerih sedež je bil v bližnjem Kamniku. Limbarski so najverjetneje izvirali iz Bavarske, izumrli pa naj bi šele sredi šestnajstega stoletja. V tem času je bil grad že zapuščen. Valvasor poroča, da so zadnjega moškega člana rodbine pobili trije kmetje na mekinjskem pokopališču.
Grad Lilij
Danes od gradu ni ostalo več skoraj nič. Vrzel v zgodovinskem znanju so zato nadomestili miti in legende, povezane z gradom. Po legendi naj bi grad zrasel v času, ko so deželo še naseljevale vile in škratje. Na tem mestu se je gorska vila zaljubila v svojega izbranca in iz tal je vzklil grad ljubezni. Kasneje so se v grad pričeli naseljevati tudi ljudje.
Mnogo let kasneje se je graščaku in presvetli gospe rodila hčerka, ki so jo vsi krstili kot Lilijo. Po Valvasorju je Limbarska gora dobila ime po lilijah, ki naj bi rasle po pobočjih gore. Tudi današnje ime gore izvira iz tega korena. Ljudska zgodba do istega zaključka pride po rahlo bolj fantastični stezici. Legenda se nadaljuje klasično, graščakovo dekle in ubogi kmet in poroka. Ko sta dočakala pozno starost in se poslovila od tega sveta, je okoli gradu naenkrat začelo rasti veliko lilij. In od takrat dalje so gradu rekli grad Lilij.
Izletniška točka
Vrh Limbarske gore je zaradi bližine prestolnice, lokacije ob pomembni prometni žili in odličnega razgleda, že dolgo privlačna turistična točka. Čeprav se dviga visoko nad dolino, je vzpon iz smeri Moravč zložen in ne pretirano zahteven. Poleg Moravč, od koder vzpon traja poldrugo uro, se je moč na vrh povzpeti še s parkirišča pri Gradiškem jezeru ter mnogih drugih bližnjih krajev. Zgledovati pa se je moč tudi po nasvetu častitega Bernika, ki priporoča pohod iz Ljubljane, kar ocenjuje na dobrih sedem ur hoje. Ker na vrh pelje lepo tlakovana cesta, je Limbarska gora priljubljena tudi pri kolesarjih. Nihče pa vam seveda ne brani, da se na vrh povzpnete kar z avtomobilom.
Največja organizirana prireditev je vsakoletni Pohod po nagelj na Limbarsko goro. Prireditev poteka že od leta 1989, ko so ga organizirali v ŠD Krašnja. Danes poteka v organizaciji Društva krajanov Limbarska gora v nedeljo med dnevom žena in materinskim dnevom. Na pohod se je moč odpraviti s petih izhodišč, udeležencev pa je okoli 15.000.
Cerkev sv. Valentina
Cerkev na vrhu Limbarske gore stoji že od sredine sedemnajstega stoletja. Lokalne legende pripovedujejo o starejši cerkvi, ki naj bi jo pomagale graditi Ajdovske deklice. To verjetno nakazuje na starejše obeležje, ki je stalo vrh gore. Najverjetneje gre za poznoantično višinsko postojanko, ki so bile pogosta oblika poselitve v bližini rimskih cest.
Današnja cerkev je bila zgrajena v prvi polovici osemnajstega stoletja. Čeprav prvotna cerkev iz leta 1667 še ni bila stara sto let, je postala premajhna za romarje, ki so obiskovali vrh gore. Zato so po načrtih baročnega arhitekta Gregorja Mačka postavili večjo cerkev, ki stoji še danes. Cerkev je zasnovana preprosto in združuje zgolj tradicionalne sestavine. Pred fasado stoji lopa na štirih podpornih stebrih, do katere vodijo stopnice. S tega mesta so na travniku zbrane množice v kasnejših stoletjih večkrat nagovarjali verski in politični voditelji.
Falajfl na obisku
Razgledni hribi obiskovalca vedno poplačajo za trud, kar velja tudi za Limbarsko goro. Kot Planina nad Vrhniko, Šmarna gora, Stari grad nad Kamnikom ali Sv. Ana tudi Limbarska gora nudi po svoje edinstven pogled na središče slovenske dežele. Od Triglava daleč na zahodu do Kamniških Alp na severu in Kuma proti jugu ter skoraj neštetih gričkov, vrh katerih stojijo tako značilne cerkvice, oči vedno najdejo novo zanimivost. Sede na stopnicah pred cerkvijo, ko se zemlja izginja nekam v daljavo, imamo občutek, da sedimo na vrhu sveta.
Popotniki se lahko okrepčajo v gostišču Urankar, ki je odprto od petka do ponedeljka. V poletnih mesecih je gostilna med tednom zaprta, zato je pametno okrepitev prinesti s seboj. Če se odpravljate peš, s kolesom ali kako drugače, je na lep dan Limbarska gora odlična izbira za družinski sprehod.
Lokacija Limbarske gore na zemljevidu
Galerija fotografij Limbarske gore
Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.