Krajinski park Ljubljansko barje | Falajfl na obisku

Krajinski park Ljubljansko barje je edinstveno bogato naravno območje šotišč in močvirij tik pred pragom naše prestolnice. Barje je ostanek holocenskega jezera in se ponaša z mnogimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, med nekaterimi je tudi nekaj redkih. Območje meri kar 163 km² in je bilo leta 2008 razglašeno za krajinski park.

Koliščarji na Ljubljanskem barju

Pred 6500 leti so na območje današnjega Ljubljanskega barja, tedaj plitvega jezera, prišli prvi poljedelci in si tu ustvarili svoje domove. Na poplavnih ravnicah okoli jezera so si na lesenih kolih postavili svoje naselbine, ki jih imenujemo kolišča. Hiše so bile med seboj povezane z mostovi in od tod izvirata obe sodobni poimenovanji teh naseljencev: koliščarji oz. mostiščarji. Preživljali so se z lovom, ribolovom in primitivnim poljedelstvom. Prvo koliščarsko naselbino so odkrili leta 1875 pri Igu, do danes pa poznamo že okoli 40 takšnih najdišč. Dve naselbini sta bili leta 2011 vpisani v register Unescove kulturne dediščine. Ena večjih arheoloških najdb tega območja je najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, ki je staro 5150 let in izhaja iz kulture koliščarjev.

Ljubljansko barje od Jazona do Rimljanov

V rimskih časih je bilo na obrobju Ljubljanskega barja cvetoče pristanišče Naoportus, kraj, ki danes nosi ime Vrhnika. Ustanovili naj bi ga Argonavti, ki so pod poveljstvom Jazona pripluli po Savi in Ljubljanici iz Črnega morja. Na tem mestu so bili primorani ladjo razstaviti in jo po kopnem prenesti do Jadranskega morja. V antičnih časih je bila Vrhnika tržno in pristaniško naselje, znano kot Navport oz. Nauportus, kakor naj bi ga poimenovali že Argonavti. Iz rimskega obdobja so bila na bregovih Ljubljanice pri Vrhniki najdena in odkopana rimska skladišča in ostanki utrjenega tržišča, vidni so tudi ostanki rimskega kastela. Na pobočjih nad Vrhniko ležijo ostanki zidovja in stražnih stolpov. Izkopanih je bilo tudi mnogo glinenih posod in številnih kosov orožja.

Slovansko obdobje

Slovansko obdobje je Ljubljansko barje najbolj zaznamovalo v nemirnih časih iz 8. in 9. stoletja. Tedaj so preko teh krajev potekali frankovski pohodi pri Avarom ter madžarski vdori. Arheološke izkopanine iz tega časa zajemajo bogate najdbe orožja, pa seveda tudi značilno glineno posodje, ki ga prepoznamo po okrasni valovnici.

Novejša zgodovina in Plečnikova cerkev sv. Mihaela

Eno novejših naselij ob Barju je v smeri proti Črni vasi, izpostavljamo pa ga zaradi ene najbolj izvirnih stavb na Ljubljanskem barju: Plečnikove cerkve sv. Mihaela, o kateri smo že podrobneje pisali. Poselitev tega območja se je pričela v začetku 19. stoletja in ideja po zgraditvi cerkve sega še v čase, ko so postavili šolo leta 1895, a finančno tedaj načrti za cerkev niso bili izvedljivi. Udejanil jih je naš arhitekt Jože Plečnik s svojo domiselno in edinstveno zgradbo, ki združuje elemente grških templjev in slovenskih cerkva, ki jih najdemo na Krasu. Z gradnjo so pričeli leta 1937, prva maša pa je potekala leta 1938. Dokončana cerkev je bila blagoslovljena leta 1940.

Živalstvo in rastlinstvo na Ljubljanskem barju

Barje se ponaša z bogato biodiverziteto in predstavlja bivališče mnogim rastlinam in živalim, ki jih drugod po Sloveniji in Evropi srečamo le še redko. Ljubljansko barje zajema manj kot odstotek površine Slovenije, a je zaradi izjemnosti habitatov na svojem območju dom tudi do 20 odstotkov populacije nekaterih vrst travniških ptic. Sicer na Barju domuje več sto vrst ptic, številni pisani metulji, kačji pastirji in dvoživke. Na širšem območju Ljubljanskega barja živi okoli 45 vrst sesalcev.

Tudi rastlinstvo na Barju je, izsuševanju v preteklosti navkljub, zelo pestro. Gozd porašča desetino površine, preostalo površino pa pokrivajo močvirja in travišča, kjer uspevajo značilne travniške rastlinske vrste, kot so močvirske logarice, močvirski tulipan, kalužnice in travniške orhideje.

Poplave in zmaj pod Podpeškim jezerom

Območje Ljubljanskega barja je podvrženo vsakoletnim poplavam, ki se zgodijo pomladi in jeseni, ko je pod vodo lahko tudi do polovica celotne površine. Tedaj se reka Ljubljanica in njeni pritoki napolnijo z izjemno količino vode, ki ji ne uspe sproti odteči. Starodavna legenda ponuja drugačno razlago in pripoveduje o velikem in grozljivem zmaju, ki naj bi živel pod Podpeškim jezerom na južnem obronku Ljubljanskega barja. Kadar ta zverina zamahne s svojim repom, s tem povzroči poplave tega območja. Jezero sicer leži v bližini naselja Podpeč pod Sv. Ano in je pravzaprav eno najglobljih v Sloveniji s podzemnim odtokom lijakaste oblike, skozi katerega vodi ozko in globoko brezno, doslej raziskano do globine 51 metrov.

Falajfl na obisku

O Ljubljanskem barju bi lahko napisali knjigo, celo več njih, a nas je prehitel naš pisatelj Janez Jalen z Bobri, romanom v treh delih, katerega dogajanje je postavljeno v leto 2000 pred našim štetjem, v konec kamene in začetek bakrene dobe. Barje je skozi svojo pisano zgodovino pisalo bogate zgodbe, o katerih pričajo mnoge najdbe. Ko obiščemo te kraje, nam je povsem jasno, zakaj je temu tako. Dotaknili smo se nekaterih nam pomembnejših značilnosti tega območja, a vsak Ljubljansko barje pravzaprav doživi skozi svoje oči. Je najlepše zjutraj s Sv. Ane, ko se okoli sončnega vzhoda dvigajo meglice nad njim? Ali morda s preže, ko opazujemo bogato živalsko življenje? Na vroč poleten dan, ko se ohladimo v Podpeškem jezeru? V barvah zlate ure in sončnega zahoda? V soncu, v dežju, med poplavami? Falajfl vam vsekakor priporoča, da Barje obiščete večkrat in mu prepustite besedo. V objektive fotoaparatov pa boste zagotovo vsakič ujeli fenomenalne posnetke.

Lokacija Ljubljanskega barja na zemljevidu