Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Koper, glava Istre | ujeto v objektiv

Koper, Capodistria
Koper s pristaniščem je največje obalno mesto in gospodarski motor regije (Foto: Falajfl)

Kraji

Koper, glava Istre | ujeto v objektiv

Koper je pristaniško mesto in največje mesto slovenske obale. Z zaledjem je povezan s hitro cesto in železniško povezavo, v dvajsetem stoletju pa se je močno industrializiral. Ker je v Kopru edino slovensko tovorno pristanišče, mesto dolgo ni bilo privlačno za turiste. Vendar pa ima starodavno mesto Koper obiskovalcu kaj ponuditi, domačini pa se ga v zadnjih letih trudijo mesto spremeniti v vrhunsko turistično destinacijo.

Koper, Capodistria

Pred mestom, otok

Prva poselitev otoka Koper sega v čas Rimske republike. V tem času je bil Koper ena od postojank sistema utrdb Claustra Alpium Iuliarum, zgrajenih ob mejah provinc Italije vse do Vrhnike in naprej v dolino Bače. Otoška naselbina je okoliškim prebivalcem v nemirnih časih preseljevanja narodov nudila dokaj varno zavetje.

Otoško mesto se je v desetem stoletju povezalo z naglo vzpenjajočo se Beneško republiko. Srednji vek je bil na tem delu Jadrana buren, saj so obalna mesta, kot so Trst, Koper in Rijeka, pogosto menjavala gospodarje. Pomembno vlogo pri razvoju mesta so imeli oglejski patriarhi, ki so mesto prevzeli od istrskih mejnih grofov. Mesto je postalo sedež njihovih istrskih fevdalnih posesti in prejelo ime Caput Histriae, glava Istre. Tako se mesto v italijansščini imenuje še danes.

Koper, Capodistria

Vrnitev Benečanov

Koper je bil več stoletij bolj ali manj samostojen, dokler ni konec trinajstega stoletja ponovno prešel v posest Beneške republike. Mesto se je uspešno kosalo s sosednjim Trstom, ki je bil v lasti Habsburžanov. Prav zaradi bližine obeh mest je bil utrjen otok Koper pomemben dragulj v kroni benečanov in trn v peti avstrijcev.

Spori in spopadi benečanov s habsburgi so mestu škodili, saj je bilo pogosto odrezano od zaledja. Mesto je prizadejala tudi epidemija kuge, v kateri je umrlo več kot tri četrtine prebivalstva mesta. Podobno prizadeta so bila tudi druga naselja v okolici. Tako naj bi v bližnjih Hrastovljah kugo preživeli le dve dekleti. V poznejšem obdobju Beneške republike se je Koper spet postavil na noge in ponovno pridobil na gospodarski moči.

Koper, Capodistria

Otok se poveže s celino

Ko je Napoleon premagal Beneško republiko v poznem osemnajstem stoletju, je bil Koper še vedno otok, odrezan od celine. Mestno obzidje so pričeli postopno rušiti v prvi polovici devetnajstega stoletja, do danes pa so se ohranili le kratki in razdrobljeni ostaniki obzidja. V tem času je bil zgrajen tudi kilometer dolg nasip s cesto, ki je mesto povezal s Semedelo. Za kratek čas so v plitvinah zgradili soline, ki pa so bile kmalu opuščene.

Po drugi svetovni vojni je Koper spadal v cono B Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je leta 1954 pripadel Sloveniji oz. tedanji Jugoslaviji. Cona A, v kateri so bila naselja Trst, Milje in Bazovica, pa so pripadli Italiji. Leta 1957 so zahodno od mesta začeli graditi novo pristanišče in poglobili plitvo morje Škocjanskega zatoka. Izkopani material je bil porabljen za nasipanje plitvin ob obali. Tako so pridobili dovolj ravnih površin za pristaniške objekte.

Koper, Capodistria

Kulturna dediščina Kopra

V svoji tisočletni zgodovini so Koprčani živeli na zelo omejenem otočku v Tržaškem zalivu, zato je mesto polno zanimive arhitekture. V mestu je mnogo trgov, največji med katerimi je osrednji Titov trg in je bil eden najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. Koper se ponaša tudi z mnogimi palačami, med katerimi Pretorska palača na Titovem trgu spada med osrednje arhitekturne spomenike tega mesta.

Ne manjka niti cerkva in samostanov, med katerimi gre izpostaviti stolnico Marijinega vnebovzetja, ki zapira vzhodno stran Titovega trga in katere zgodovina sega vse do 12. stoletja, v 15. stoletju pa je bila povečana. V spodnjem delu je ostala gotska, višje pa ji je arhitekt dodal renesančni pridih. Med ostale kulturne znamenitosti spadajo še osemkotni Da Pontejev vodnjak iz leta 1666 na Prešernovem trgu, mestna vrata Muda, zgrajena leta 1516 in edina izmed dvanajstih, ki so se ohranila do današnjih dni, nekdanje skladišče soli Taverna, kjer se danes odvijajo najrazličnejši kulturni in kulinarični dogodki in še precej drugih objektov z bogatimi in slikovitimi zgodbami.

Koper, Capodistria

Falajfl na obisku

V Koper radi zahajamo in ga pravzaprav obiščemo večkrat letno, tam ponavadi preživimo tudi del svojega poletnega dopusta. Mesto smo tako v preteklih letih opazovali, kako se je razvijal iz obmorskega industrijskega mesta v kulturno in sodobno turistično mesto ob morju, ki tako obiskovalcu, turistu kot domačinu ponudi ogromno. Kulturni, glasbeni in kulinarični dogodki se sploh v toplejših mesecih kar vrstijo, pa tudi sicer na mesnih uličicah ni težko najti dobre hrane, kozarca vrhunskega vina, vesele družbe, dobre glasbe in prijetnega primorskega vzdušja. Koper je mesto, kamor se radi vračamo.

Lokacija Kopra na zemljevidu

Galerija fotografij mesta Koper

  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria
  • Koper, Capodistria

Mateja je glavna in odgovorna urednica Falajfla. Raje fotografira kot piše. Hrani se jo s čokolado, na njeno dobro stran pa se pride s povabilom na hribovske poti.

1 komentar

1 komentar

  1. Pingback: Izola, sprehod skozi čas od bronaste dobe do danes

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Kraji

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na falajflu si preberi več o

Reklamno sporočilo Booking.com
Na vrh