Knežje mesto Celje | ujeto v objektiv

Ravnica na sotočju Voglajne in Savinje že tisočletja privablja priseljence, ki so to območje naseljevali že v halštatski dobi. Ugoden geografski položaj je nudil idealne razmere za postavitev naselja, ki se je že za časa Keltov imenovalo Keleia. Danes na tem mestu stoji Celje, mesto mnogih stilov in značajev. Od antičnega preko srednjeveškega do industrijskega in sodobnega mesta, usmerjenega v prihodnost.

Municipium Claudia Celeia

Kelti so morda prvi poimenovali svoje naselje, vendar območju niso vladali dolgo. Dobro stoletje po postavitvi prvih stavb so kakšnih ducat let pred pričetkom našega štetja v Savinjsko dolino vkorakale legije cesarskega Rima. Rimljani so ravnico izkoristili za gradnjo tipičnega mesta pravokotne oblike z vsemi potrebnimi zgradbami.

Primernost lokacije je pomagala mestu, sedaj imenovanem Celeia, do hitre rasti in razvoja. Že leta 45, dobrega pol stoletja po osvojitvi, je cesar Klavdij naselju dodelil mestne pravice. Preko mesta je tekla pomembna rimska cesta, ki je povezovala Oglej in provinco Panonio.

Rimsko Celje je bilo gosto poseljeno in zaščiteno s stolpi in obzidji. V mestu je bilo mnogo imenitnih palač iz marmorja, mesto pa se je ponašalo s širokimi ulicami in velikimi trgi. Celeia je bilo kozmopolitsko mesto, v katerem je bilo najti ljudi iz vseh kotičkov imperija. Rim je Celei vladal dobra štiri stoletja do druge polovice petega stoletja. Mesto, ki so mu nekateri pravili druga Troja, so do tal porušili Huni na enem svojih bojnih pohodov.

Knežje mesto

Z razpadom Rima so dolino naselila slovanska plemena in počasi je na ruševinah Celeie pričelo rasti novo mesto. Razvoj je bil počasen in srednjeveško Celje je dokaj pozno pridobilo pravice trga. Vseeno se je do trinajstega stoletja Celje razvilo v pomembno gospodarsko prestolnico regije.

V zgodnjem štirinajstem stoletju so mestu vladali Vovbržani, ki pa so leta 1322 izumrli. Mesto je prišlo v roke hitro vzpenjajoči se plemiški družini z bližnjega gradu Žovnek. Žovneški gospodje so se pol stoletja prej borili v vojski Habsburžanov proti češkemu kralju Otokarju II. Za nagrado so prejeli obširne posesti, ki so še povečale njihov vpliv.

Ko so prevzeli mesto, so se Žovneški preimenovali v Celjske, naselju pa so podelili mestne pravice. Sprva so še bivali na Celjskem zgornjem gradu, ki je danes ohranjen kot ruševina, kasneje pa so sedež preselili v mesto. Vladavina Celjskih grofov se je končala z umorom Ulrika II. v Beogradu leta 1456. Po kratki vojni za nasledstvo so njihove posesti prevzeli Habsburžani.

Falajfl na obisku

Celje je danes eno pomembnejših mest v Sloveniji, po številu prebivalcev pa se uvršča na tretje mesto, takoj za Ljubljano in Mariborom. V današnjem Celju je čutiti močan pečat avstrijske vladavine. Mesto je skoraj v celoti pogorelo konec osemnajstega stoletja in je bilo obnovljeno v dunajskem stilu, podobno kot Trst in druga pomembna mesta.

Po drugi svetovni vojni je postalo mesto središče industrije in razvoja, ki je na mestu pustilo manj všečne sledi kot čas pod Avstrijo. Veliki industrijski obrati in blokovska naselja mestu niso ravno v ponos, a tudi ta pripovedujejo zgodbo nekega časa, ki je delno že minil. Vseeno je na sprehodu po mestu videti sledi vseh obdobij mestnega življenja. Od ohranjene rimske ceste in gotskih cerkva do monumentalnih stavb okoli železniške postaje ter razvalin Starega gradu na hribu visoko nad mestom.

Lokacija mesta Celje na zemljevidu

Galerija fotografij Celja