Hudi grad Gutenberg | ujeto v objektiv

Ob strmi gozdni poti, ki iz Tržiča vodi na Bistriško planino, naletimo na visoke stene nekoč mogočnega gradu. Ti kamniti zidovi so neme priče nekdaj veličastne utrdbe, ki je na tem mestu zrasla v dvanajstem stoletju. Stari grad Gutenberg je morda ena največjih žrtev idrijskega potresa leta 1511, po katerem ni bil več pozidan. Do danes so v veliki meri ohranjene le zunanje stene obzidja, ki kažejo na mogočnost gradu za časa njegovega vrhunca.

Do gradu vodi kolovoz desno od kapelice, na manjšem prelazu pri cerkvi sv. Jurija (Foto: Falajfl)

Stari Gutenberg

Grad Gutenberg je zgrajen na vse prej kot dostopni lokaciji. Graditelji so temelje za grad postavili na strmem pomolu vzhodnih pobočij Dobrče. Danes so razvaline skrite med visokim drevjem in bujno podrastjo, v srednjem veku pa so bile razmere drugačne. Valvasor, ki je o gradu pisal poldrugo stoletje po njegovem propadu, opisuje golo skalo brez dreves, vrh katere stoji grad. Takšna podoba je med okoliškimi prebivalci vzbujala grozo, zato so gradu nadeli ime Hudi grad.

V enajstem stoletju, ko naj bi bil postavljeni prvi temelji gradu, je bila izbira lokacije očitna. Funkcija gradu je bila v prvi vrsti obrambna, zato so jih pogosto gradili na nedostopnih lokacijah. Vrhovi vzpetin v obliki pomola so bili še posebej priljubljeni, saj je bil objekt na treh straneh naravno zaščiten. Dodatna obramba je bila potrebna le pri vhodu, kjer so pogosto zgradili obrambni jarek in stolpe z dvižnimi vrati. Grad Gutenberg je bil dostopen z vzhodne strani, kjer so še vedno vidne sledi jarka.

Ob vhodu nas pozdravi napis z imenom gradu: “Alt Gutenberg”. Tako je grad poimenoval Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. (Foto: Falajfl)

Pomembna cestna povezava

S svoje točke visoko nad dolino je stari grad Gutenberg nadzoroval pomembno trgovsko pot. Ta je povezovala zemljiške posesti na obeh straneh Alp, začrtana pa je bila že v času antike. Grad Gutenberg naj bi stal že v dvanajstem stoletju, ko so v listinah prvič omenjena rodbina Gutenberžanov. Tistega leta je Albion iz Gutenberga od Vetrinjskega samostana prejel nekaj kmetij pri Vipavi. Samostan iz Vetrinj je le ducat let prej ustanovil Bernard Mariborski v okolici Celovca. Ker je samostan obvladoval velike posesti južno od Vršiča, so bile varne poti za njih ključnega pomena.

Kakšen je bil tedaj grad in ali je sploh že stal, ni znano. Prvič je bil grad kot stavba omenjen dve stoletji kasneje, v tretjem desetletju štirinajstega stoletja. Okrog leta 1396 je grad kupil Jurij I. Lamberg, med letoma 1410 in 1420 pa se je na gradu rodil njegov sin Žiga. Ta je leta 1461 postal prvi škof novo ustanovljene ljubljanske škofije. Grad je bil naseljen vse do začetka šestnajstega stoletja, čeprav so ga med letoma 1472 in 1484 porušili Turki. Grad je bil ponovno pozidan, a si po rušilnem potresu leta 1511 ni več opomogel. Ime Gutenberg so Lambergi prenesli na drug grad v okolici Begunj. Tudi ta je bil za časa Valvasorja že v ruševinah.

Zahodni del grajskega obzidja je lepo ohranjen z jasnimi odprtinami za tramove in vidnimi gradbenimi fazami. V ozadju je Dobrča, po kateri naj bi se grad tudi imenoval. (Foto: Falajfl)

Zakleta grajska hčera z Gutenberga

Stari grad Gutenberg je prizorišče ljudske pripovedke o zakleti grajski hčeri. Povest pripoveduje o graščaku Juriju, njegovi ženi Neži ter njuni hčerki, ki je slovela kot lepo, a skopo dekle. Nekega dne so grad napadli sovražniki, zato ga je bilo potrebno naglo zapustiti. Čeprav so imeli dvorjani vse pripravljeno za pobeg, pa hčere ni bilo moč najti. Končno so jo le našli globoko v kleti, sedeč na železni skrinji, polni zlata. Čeprav so bili sovražniki pred vrati, dekle ni želelo zapustiti svojega bogastva. Graščak jo je zato preklel in nemudoma se je spremenila v kačo. Grad je bil požgan in se spremenil v kup razvalin.

Mnogo stoletij kasneje

Nekoč je mladenič, ki je v bližini pasel živino, med skalami odkril stopnišče, ki je vodilo v klet. Radovednost ga je gnala v temo, kjer je zagledal veliko železno skrinjo. Na skrinji je sedela čudna prikazen, pol ženska, pol kača. Fant se je pošasti ustrašil, a ga je ta nagovorila. Povedala mu je, da je zakleta grajska hči in da jo lahko le on odreši uroka. Naložila mu je nabrati tri vrbove šibe. Z njimi mora sredi noči priti nazaj na ta kraj in z vsako šibo trikrat udariti po prikazni. Po tretjem udarcu tretje šibe bo deklica rečena.

Čeprav nerad, je pastir ubogal. Narezal je naročene vrbove šibe in se sredi noči vrnil na Hudi grad. Pošast je udaril s prvo šibo, da je ta zasikala. Ob drugem udarcu je zarjovela, kot pa je tretjič udaril, se je zakadila v fanta. Ta je prestrašen želel zbežati, a ga je pošast rotila, naj ostane in konča delo. Fanta je premamil pohlep po zlatu in pošast je pričel tepsti z drugo šibo. Z vsakim udarcem je bila zver vse bolj divja in strašna. A preden je še tretjič udaril s tretjo šibo, je ura odbila polnoč in pošast je obupano vzdihnila: ”Prepozno!” Zaječala je tako močno, da se je z grajskih razvalin odtrgala velika skala in se skotalila v dolino. 

Podoba gradu iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Pogled z zahoda kaže gol breg, na katerem stojijo razvaline gradu v boljšem stanju, kot so danes. (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Stari grad Gutenberg se skriva v pobočjih za vasjo Bistrica pri Tržiču. Vozilo smo pustili na manjšem prelazu pri kapelici, ki stoji med cerkvijo sv. Jurija in gradom. Od tu je le kakih pet minut hoje po kolovozu, ki se strmo vzpenja proti Bistriški planini. Visoki zidovi grajskih ruševin so se kmalu pokazali na naši desni in po urejenih stopnicah smo se povzpeli do vhoda v grad.

Čeprav je grad že stoletja zgolj ruševina, so zidovi v dobrem stanju. Notranjost gradu so pred kratkim očistili in uredili člani lokalnega kulturnega društva, ki aktivno delujejo na oživljanju gradu. Tu so v lanskem letu priredili srednjeveške dneve, skozi ruševine pa so uredili pot, ki omogoča dostop do vseh kotičkov gradu. Nekdaj preraščeno grajsko dvorišče je sedaj očiščeno dreves in podrasti, zato si je grad mogoče dodobra ogledati. Stari grad Gutenberg nikoli več ne bo igral tako pomembne vloge kot v srednjem veku, a se ga vseeno splača obiskati kot spomin na enega najstarejših romanskih gradov pri nas.

Detajl razpadajočega grajskega obzidja s cerkvijo sv. Neže na Brezjah pri Tržiču v ozadju (Foto: Falajfl)

Lokacija starega gradu Gutenberg na zemljevidu

Galerija fotografij starega gradu Gutenberg