Grad Tuštanj v Moravški dolini | Falajfl na obisku

V moravški dolini, le korak ali dva od srca Slovenije, že stoletja stoji prav poseben grad. Tuštanj je edini od šestih gradov v okolici Moravč, ki je od izgradnje stalno poseljen in ni utrpel večjih katastrof. Tuštanj se je izognil požigom, rušenju in celo nacionalizaciji po drugi svetovni vojni. To ne pomeni, da so ga vojne vihre povsem zaobšle, saj je bila moravška dolina med drugo svetovno vojno eno najpomembnejših oporišč partizanskih enot.

Tuštanj je danes v zasebni lasti rodbine Pirnat, ki je posest pridobila v drugi polovici devetnajstega stoletja. Čeprav je dvorec v zasebni lasti, so ogledi mogoči ob koncih tedna. V gradu je urejena poročna dvorana, zato je pogosto prizorišče poročnih obredov.

Podoba dvorca Tuštanj v času Valvasorja

Postavitev dvorca Tuštanj

Kdaj je bil Tuštanj pozidan, ni znano. V stavbo je vzidana plošča, ki nosi letnico 1490, čeprav drugi viri tega datuma ne podpirajo. Plošča je bila postavljena ob temeljiti prenovi ali celo gradnji gradu med letoma 1667 in 1671. Grad ima tipično renesančno zasnovo z notranjim dvoriščem z arkadami. Prve takšne dvore so na Kranjskem začeli graditi šele v prvi četrtini šestnajstega stoletja. Brdo je prvi primer takšnega gradu, graditelji Tuštanja pa so bili z Brdskimi bojda celo v sorodstvenih vezeh in so si lahko s prve roke ogledali načrte novega gradu, postavljenega sredi kranjske ravnine.

Drugi bakrorez dvorca Tuštanj, na katerem je viden del notranjega dvorišča

Verjetnejše obdobje postavitve gradu Tuštanj je v prvi polovici šestnajstega stoletja. Tuštanj je postavila premožna družina Schwab, ki si je v petnajstem stoletju pridobila precej posesti v moravški dolini. Grad so v času poroke Janeza Schwaba s plemkinjo Margareto Lichtenberg leta 1515 še gradili. Janez se je na stara leta preselil na gradič Kacenberg v bližini Kamnika in tam umrl. Njegovi dediči so po njegovi ženi prevzeli plemiški zveneči priimek Lichtenberg.

Z dvorišča se odpira čudovit pogled na zasnežene vrhove Kamniških Alp (Foto: Falajfl)

Mlad vrtnar se poroči z grofico

Leta 1800 je grad prvič zamenjal lastnika. Tuštanj je kupil premožen meščan Ignac Škarja, zadnja lastnica iz tega rodu pa je bila njegova vnukinja Maksimilijana Scarija. Graščakinja je sredi devetnajstega stoletja podedovala hudo zadolženo posestvo, ki ga ni želel noben od sorodnikov. Grad je pred propadom rešil bajeslovni ‘princ na belem konju’, le v stilu slovenskih ljudskih pripovedi v obliki preprostega vrtnarja.

Velik objekt je vzorno vzdrževan (Foto: Falajfl)

Luka Pirnat je bil stereotipni preprost kmečki fant. Nemško ni govoril, slovensko pa je pisal zgolj v narečju. Vseeno se je med vrtnarjem in graščakinjo spletla posebna vez in leta 1854 sta se poročila. Maksimilijana je bila takrat stara že 44 let, zato njun zakon ni proizvedel potomcev. Luka je svojo vrtnarsko kariero pričel na gradu Krumperk, kjer je Maksimilijano najverjetneje spoznal. Maksimilijana je umrla leta 1873 in vse svoje imetje zapustila možu. Dobro leto po ženini smrti se je Luka poročil z znatno mlajšo Ano, s katero sta v naslednjih štirinajstih letih imela kar sedem otrok. Njuni potomci še danes gospodujejo na Tuštanju.

Dvorec stoji na manjši vzpetini med Spodnjim in Zgornjim Tuštanjem v Občini Moravče (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Grad smo obiskali med našim izletom po Moravški dolini v drugi polovici marca. Dvorec Tuštanj je za obiske odprt večinoma ob koncih tedna, zato si notranjosti nismo uspeli ogledati. Zagotovo se bomo vrnili kasneje, ko bo vrt v polnem cvetju in sonce visoko na nebu. Ogledali smo si zunanjost objekta in se sprehodili med vrtovi, uživali pa smo v čudovitih pogledih, ki se odpirajo na Kamniške Alpe. Čeprav čas terja svoj davek, pa je pogled z gradu na vršace še vedno enako veličasten kot takrat, ko je Tuštanj stal le v domišljiji svojega graditelja.

Grad Tuštanj na zemljevidu