Grad Tabor Laško | ujeto v objektiv

Na jugozahodnem delu Celjske kotline si je reka Savinja trmasto utrla pot skozi Posavsko hribovje. Čula je klic Save, ujete med gore, in z združenimi vodami sta se prebili skozi kamnite stene do odprtih prostranstev Slavonije vse do Beograda. V tesni dolini, ki si jo je reka utrdila, so se kasneje naselili ljudje. Strmo pobočje Huma nad reko se je kar ponujalo za utrdbo, ki na tem mestu stoji še danes. Visoko nad strnjenimi hišami trga stoji grad Tabor, zakoreninjen v pobočju Huma, buden stražnik mesta slovitega imena, ki mirno spi v njegovi senci.

Okrogel obrambni stolp, v katerem je danes poročna dvorana, je bil zgrajen med preureditvijo gradu za potrebe taborske obrambe (Foto: Falajfl)

Ozka dolina s strmimi pobočji

Grad Tabor je ime dobil šele potem, ko je bil razdejan. Grad nad Savinjo je bil pozidan leta 1328. Pred tem je bil sedež Laškega gospostva v trški graščini na bregu reke. Prvo ime gradu in gospostva je bilo Tyver. Beseda izhaja iz slovenske besede debèr, ki pomeni ozko dolino s strmimi pobočji. Primerno ime za trško naselje, stisnjeno med 583 metrov visoki Hum in 442 metrski Šmihel. Laško leži 260 metrov nad morjem.

Po burnem obdobju selitve narodov je ozemlje v devetem stoletju pripadlo Posavski mejni grofiji. V začetku enajstega stoletja je Henrik II., cesar Svetega rimskega cesarstva, posest podaril Viljemu II. Breže-Selškem. Nekaj dedovanj in spopadov kasneje je leta 1182 pristal v rokah prvega štajerskega vojvode, Otokarja VI. Njemu se imajo Deberčani zahvaliti za prvo omembo svojega kraja v uradni listini. Otokar je umrl brez potomcev in z dedno listino je Deber pripadel Babenberžanom.

Spočetka je grad obsegal le kvadraten stolp in ograjeno grajsko dvorišče. V stolpu danes deluje restavracija. (Foto: Falajfl)

Deber postane trg

Babenberžani so od leta 976 upravljali z vzhodno (östlichen) krajino (das Reich). Avstrija (Österreich) je kmalu postala vojvodina in skupaj s Štajersko je postala pomemben del nemških dežel. V tem obdobju je minila madžarska nevarnost in pričel se je mirni razvoj fevdalnega reda. Razširilo se je vinogradništvo, pojavljati se je pričelo deželno plemstvo, cerkev pa je z ustanavljanjem samostanov in farne mreže utrjevala svojo moč.

Obdobje miru in razmah poljedelstva je vzpodbudilo trgovino, ki se je v srednjem veku odvijala v trških naseljih. Čeprav so Babenberžani Laško posedovali le pol stoletja, je bil v tem obdobju povzdignjen v trg. Listina Leopolda VI. iz novembra 1227 omenja Laško kot trg in sedež krvnega sodišča. Kdaj točno je Laško pridobilo trške pravice, ni znano, saj se je listina izgubila.

Nekdanji trg Laško se je bil stisnjen med visoke hribe in rečni breg. Od tod tudi njegovo prvotno ime. (Foto: Falajfl)

Grad Tabor

V prvi polovici štirinajstega stoletja se je sedež gospostva iz strnjenega trga preselil na pobočje Huma. Zgrajen je bil dvonadstropni stanovanjski stolp z obzidanim dvoriščem. Grad je imel lastni vodni zajem z vodnjakom. Še preden se je malta na gradu dobro posušila, je leta 1336 gospoščino dobil v roke Friderik svobodni Žovneški. Friderik je leta 1322 pridobil bližnje Celje in pričel kupovati posesti po vsem Kranjskem. Zaradi vse večje moči ga je leta 1341 cesar Ludvik Bavarski povzdignil v grofa. Laško je ostal fevd Celjskih grofov vse do izumrtja rodbine leta 1456.

Grad je prešel v deželnoknežjo last in pričel počasi propadati. Trg Laško so med letoma 1471 in 1490 večkrat razdejali in požgali Turki. Ker v ozki dolini niso imeli kam bežati, so domačini razvaline gradu leta 1532 obnovili in dozidali okrogel obrambni stolpič. Odtlej je grad služil kot utrdba, v katero so se prebivalci iz bližnje okolice zatekli med roparskimi napadi Turkov. Po tej funkciji je grad tudi dobil svoje današnje ime, grad Tabor. Turki so po porazu osmanske vojske pri Sisku leta 1593 povečini prenehali z vdori v naše kraje.

Grad je ponovno izgubil svojo funkcijo in znova je pričel propadati. Konec devetnajstega stoletja so razvaline utrdbe pričeli obnavljati. Iz razvalin so odstranili nasut material in obnovili poškodovane dele obzidja. Med izkopavanjem so odkrili vodnjak, ki je grad oskrboval z vodo. V tem času so v njem odkrili poškodovano čelado in več glinenih vrčev. Po opravljenih delih grad ni našel prave funkcije in počasi ga je spet prehitela narava.

Grad Tabor leži nad mestom ob vznožju gore Hum. S parkirišča pred gradom na vrh hriba vodi priljubljena sprehajalna pot. (Foto: Falajfl)

Grad Tabor danes

Leta 1952 je bil grad le še razvalina. Zaraščene zidove so tistega leta v okviru turističnega društva prvič očistili, zasilno so obnovili in uredili tudi električno napeljavo. V naslednjih desetletjih je bilo več pobud za ureditev gradu, dela so se lotili tudi zasebniki, a je bil zalogaj prevelik. Sredi osemdesetih se je prenove lotila Pivovarna Laško, ki je v istoimenskem kraju izvedla več investicij. Obnova gradu se je pričela leta 1983 in je trajala pet let. Med obnovo se je porušil stolp, a je bil še istega leta spet pozidan.

Pivovarna Laško je grad Tabor obnavljala pod budnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V starejšem romanskem stolpu so uredili prostore za vrhunski gostinski objekt, grajski vrt pa je bil prilagojen za potrebe gostinstva in kot prireditveni prostor. V renesančnem obrambnem stolpu je urejena poročna dvorana. Po prenovi je grad Tabor ponovno dobil nov namen, katerega ohranja do danes. Arhitekturna zasnova prenove gradu je delo arhitekta Andreja Kemra in oblikovalcev Miljenka Licula ter Tomaža Kržišnika. Za svoje delo pri obnovi gradu so leta 1988 prejeli tudi Plečnikovo nagrado.

Grad je bil obnovljen leta 1988 za namene gostinske dejavnosti. Skozi desetletja se je zamenjalo več najemnikov, lastnik pa ostaja Pivovarna Laško, ki je tudi financirala prenovo gradu. (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Do gradu vodi mnogo poti, od katerih nekatere segajo še v čas, ko so grad postavili. Sem vodi tudi urejena in asfaltirana cesta, pred objektom pa je razumno veliko parkirišče. Grad je izhodišče pešpoti do bližnjega vrha Hum, z obzidja pa se odpirajo lepi razgledi na dolino in bližnje griče. Če vaše vozilo kuri elektrone, je pred gradom polnilna postaja, na kateri je moč dotočiti porabljeno elektriko.

Vhod v grajski vrt je ob romanskem stolpu po blagi klančini, ki se dviguje od parkirišča. Grajsko dvorišče na prvi pogled deluje starodavno, a kaj kmalu opazimo arhitekturne posege, ki izdajo obdobje obnove. Stoletja zanemarjanja so storila svoje in grad dovolj uničila, da so sodobni arhitekti vanj uspeli vtisniti svoj pečat. Če obrnemo hrbet romanskemu stolpu in se razgledamo po dvorišču, nas prevzame občutek, da stojimo na vrtu neke restavracije v neki vasi v Sloveniji. Kolikor je obnova gradu Tabor dala, toliko je tudi vzela. Po četrt ure nam je grad dal, kar je dati imel. Ker nismo bili lačni, smo odšli naprej, kot gremo vsakič.

Grad Tabor na zemljevidu

Galerija fotografij gradu Tabor