Grad Neuhaus Tržič | ujeto v objektiv

Tržič je srednjeveško industrijsko mesto, stisnjeno v ozko dolino ob vznožju Karavank. Stoji ob starodavni poti, ki prek prelaza Ljubelj povezuje Gorenjsko in avstrijsko Koroško. Naselje je nastalo ob vznožju gradu Neuhaus, ki je verjetno stal že v štirinajstem stoletju. Za razliko od gradu Gutenberg, ki je stal na nedostopni lokaciji, je bil grad Neuhaus zgrajen na odprtem bregu nad sotočjem Tržiške Bistrice in Mošenika. Grad je bil uničen med velikim požarom leta 1811, na starih temeljih pa je bila kasneje postavljena današnja graščina Neuhaus.

Dvorec Neuhaus je dal postaviti grof Radetzky potem, ko je prvotni grad zgorel v požaru leta 1811 (Foto: Falajfl)

Novi srednjeveški grad

Prvi grad, ki je stal na vzpetini nad Tržičem, je nosil ime Neuhaus ali po domače ‘nova hiša’. Neuhaus je bilo v srednjem veku priljubljeno poimenovanje graščin, saj jih je v bližnji okolici kar osemnajst nosilo enako ime. Gradove Neuhaus je najti na Bavarskem, Koroškem, Tirolskem, Gradiščanskem, Hrvaškem in tudi drugod na naših in okoliških tleh. K temu gre dodati še plemiške rodbine Neuhaus in zmeda je popolna.

Najpogostejši razlog za gradnjo novega gradu v neposredni bližini starega je bila višja kakovost življenja. Gradovi na težko dostopnih točkah vrh bregov so se selili sprva v mesta in kasneje, ko je nevarnost turških vpadov prešla, na nižine. Ker je bližnji grad Gutemberg stal na nedostopnem bregu, ni težko verjeti, da se je novi zakupnik pokrajine grad odločil zgraditi na bolj prijetnem mestu.

Grad Neuhaus je opremljen s kovinskimi polkni, s katerimi so opremili vse hiše po uničujočem požaru v devetnajstem stoletju (Foto: Falajfl)

Igra prestolov

Tako je bilo tudi v Tržiču, kjer so v gradu Neuhaus gospodovali plemeniti Neuhausi. Ti so bili ministeriali goriških grofov, posest pa so obdržali do petnajstega stoletja. Za časa Neuhausov je leta 1492 Tržič od cesarja Friderika III. prejel trške pravice. Odtlej so se v mestu tedensko vrstili sejmi, med katerimi sta bila najpomembnejša Andrejev sejem pred Miklavžem in sejem na Angelsko nedeljo. S tem se je povečal pomen naselja in prihodek posesti.

Od leta 1530 je bil lastnik gradu Jurij Paradeiser, visok koroški plemič in namestnik koroškega kneza. Rodbina je grad obdržala v lasti do sredine sedemnajstega stoletja. Sledilo je krajše obdobje, ko so si posest podajali sorodstveno povezani člani rodbin Wernegkh, Barbo in Egkh. Igro prestolov je prekinil Sigfrid grof Auersperg, ki je kupil tako grad Neuhaus kot Gutenberg in obe posesti združil pred letom 1734. Auerspergi s Turjaka so posest obdržali vse do leta 1807, ko je grofica Strassoldo, hči grofa Auersperga, grad prodala svojemu zetu, Jožefu grofu Radetzkemu za 60.000 goldinarjev.

Grad Neuhaus stoji na vzpetini sredi starega mestnega jedra Tržiča. Na levi je lepo viden vrh zvonika mestne cerkve sv. Andreja. (Foto: Falajfl)

Grof Radetzky v Tržiču

Grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz se je rodil leta 1766 na današnjem Češkem. Proslavil se je v napoleonskih vojnah in v vojnah za italijansko neodvisnost. Z mestom Tržič pa ga povezuje zakonska zveza z grofico Frančiško Romano von Strassoldo – Grafenberg. Z njo se je poročil leta 1797 na gradu njenega očeta v vasici Strassoldo v bližini Vidma. Frančiška je bila po materini strani Tržičanka in je je v mestu rodila leta 1781 (ali 1779).

Grof Radetzky je bil v prvi vrsti vojak. V avstrijsko vojsko je vstopil pri enaindvajsetih, ko je opravil šolanje na dunajski terezijanski akademiji. Kot vojak je veliko potoval, zato se v Tržiču ni zadržal dolgo, čeprav je v novo pridobljeno posest znatno vlagal. V dvanajstih letih, kolikor je imel v lasti grad Neuhaus, je posest razširil tako z dodatnimi kmetijami kot železarskimi delavnicami. Zgradil je tovarno orodja, postavil plavž in se ukvarjal tudi z rudarjenjem železove rude za potrebe svojih delavnic.

Čeprav je bilo za časa njegovega gospodovanja v Tržiču mesto pod oblastjo Ilirskih provinc, grof s francosko oblastjo ni imel težav. Čeprav je sodeloval v mnogih bitkah proti Napoleonu, mu Francozi niso delali težav. Ko je želel kopati železovo rudo, so Francozi prošnjo bivšemu šefu generalštaba avstrijske vojske brez odlašanja tudi odobrili. Ko je mesto leta 1811 razdejal požar, ki je uničil tudi grad Neuhaus, pa je Radetzky od Francozov prejel celo finančno podporo za obnovitev gradu.

Grof Radetzky v svoji novi graščini ni bival dolgo, če sploh, saj jo je moral že kmalu po izgradnji zaradi vse večjih dolgov prodati (Foto: Falajfl)

Požar 1811

Tržič je bil od srednjega veka železarsko mesto, zato požari tu niso bili redkost. Hiše so bile povečini zgrajene iz lesa in že majhna neprevidnost je pogosto zanetila požar. Eden večjih je leta 1689 uničil preko osemdeset hiš, čeprav smrtnih žrtev ni bilo. Tesno stisnjenje hiše v ozki dolini so domačini po požarih običajno hitro obnovili.

S prihodom industrializacije je tudi v Tržiču zraslo vse več tovarn in kovaških delavnic. Ker je bilo v dolini pod Karavankami prostora malo, so se delavnice pogosto držale stanovanjskih hiš. Najhujša ognjena ujma pa je mesto prizadejala v noči iz 29. na 30. marec leta 1811, ko je pogorelo 151 hiš in nad 60 delavnic, požar pa je med Tržičani terjal tudi 75 smrtnih žrtev. Uničen je bil tudi grad Neuhaus, grof z družino pa k sreči takrat ni bival v njem.

Glas o nesreči je kmalu prispel vse do Ljubljane in v mesto se je kmalu začela stekati pomoč v denarju in materialu. Cesar Napoleon je na prošnjo guvernerja Marmonta dovolil izplačilo 100.000 frankov denarne pomoči za obnovo mesta. Mestu je na pomoč priskočil tudi Radetzky. Na ruševinah starega gradu je postavil novi dvorec Neuhaus, pri gradnji pa je zaposlil domače rokodelce. Organiziral je tudi pogozdovanje takrat golega hriba Kamnek z namenom, da bi osiromašenim Tržičanom nudil možnost za preživetje.

Danes grad Neuhaus sameva in počasi propada, saj je za obnovo in vzdrževanje takšnega objekta zelo težko zagotoviti sredstva (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Radetzky je posest v Tržiču obdržal le ducat let, saj je bil že leta 1819 prisiljen svoj grad prodati upnikom. Od grofa Radetzkega je gospostvo kupil Jožef baron Dietrich za 70.000 goldinarjev. Leta 1891 je grad kupil baron Born in je v lasti rodbine ostal vse do konca druge svetovne vojne, ko je bil nacionaliziran. Kasneje je na gradu deloval vrtec, danes pa objekt čaka nove namembnosti.

Dvorec Neuhaus stoji v samem središču Tržiča, zato smo se do stavbe povzpeli med našim sprehajanjem po starem jedru mesta. Na grič smo se povzpeli skozi obokan vhod, ki vodi na obširno posest, v kateri je danes urejen park. Dvorec Neuhaus je bil zgrajen po meščanski modi zgodnjega osemnajstega stoletja in ne deluje palacialno. Kot se za vojakov dom spodobi, je objekt v prvi vrsti funkcionalen brez nepotrebnih okrasov. Navzven objekt zato ne izstopa, notranjost pa nam žal ni bila dostopna.

Čeprav grad stoji le nekaj deset metrov nad strehami mesta, je z grajskega vrta moč občudovati stare mestne ulice nekoč pomembnega središča obrti in industrije. Izpred gradu se je moč po Radetzkyjevi poti povzpeti na bližnji grič Kamnek, kar smo zaradi lepega sončnega dne tudi storili. Z vrha Kamneka smo imeli mesto kot na dlani, a to je zgodba, o kateri smo že pisali.

Lokacija gradu Neuhaus na zemljevidu

Galerija fotografij gradu Neuhaus