Grad Križ pri Komendi | na obisku

Vasica Križ se stiska ob nizke gričke na severu Ljubljanske kotline. Hiše so potisnjene ob breg, da je bilo kar največ plodne zemlje Kamniško-Bistriškega polja na voljo za kmetijstvo. Zgodovina Križa je bila stoletja tesno povezana z mogočnim gradom, ki je bil gospodarsko središče naselja. Grad Križ danes ostaja le še kot spomin, saj je bil med drugo svetovno vojno požgan do tal. Po vojni so bili ostanki gradu skoraj v celoti zravnani z zemljo.

Grad Križ je bil za časa Valvasorja velikanski objekt in zavist bližnje in daljne okolice. Danes se je ohranil le podstavek stolpiča pred vhodom v grad.

Novi začetki

Grad Križ je korenine pognal le dobre pol poštne milje od srednjeveškega Kamnika. Postavil ga je grof Ahac Thurn, najemnik Gornjega gradu v Kamniku. Slednjega je Idrijski potres leta 1511 močno poškodoval. Grad so za silo popravili in na njem so še naprej živeli plemiči, ki so imeli v najemu Kamnik z okolico.

Življenje na Gornjem gradu ni bilo prijetno. Srednjeveška stavba iz trinajstega stoletja je stala na izpostavljeni skali vrh skoraj 600 metrov visoke Krniške gore. Zgrajen kot utrdba je Gornji grad svojim prebivalcem nudil vse udobje zapora. Grof Thurn je bil z gradom vse bolj nezadovoljen, staro poslopje pa je tudi vse slabše kljubovalo vremenskim ujmam. Ko je udar strele leta 1572 ubil graščakovo hči, je bilo to za Ahacija kaplja čez rob in preselil se je v mesto. Grad je ostal naseljen le še dobra štiri leta. Samotni grad je tiste noči zadela strela, ki je zanetila požar, v katerem je bil grad dokončno uničen. Čas je bil za nov začetek.

Vrh griča iz grmovja kuka danes betonski podstavek paviljona, ki je nekoč stal pred gradom. Glavnina gradu je stala na ravnem delu vzpetine na desni strani slike. (Foto: Falajfl)

S soncem obsijan grič

Ker je ostal brez sedeža, je Thurn pričel načrtovati svoj novi dvorec. Nevarnost turških vpadov je konec šestnajstega stoletja minila in gradovi niso več potrebovali visokih obrambnih zidov. Pod vplivom renesanse so strelske line in surove kamnite stene zamenjala okna in barvito okrasje. Novi grad v Križu ne bo predelan zapor, pač pa bo namensko zgrajen podeželski dvorec z vsem udobjem, ki si ga grof zasluži.

Tudi zaradi dostopne lokacije so gradbena dela potekala hitro in grad je leta 1583 že stal. Lokacija ni bila izbrana le zaradi razgleda in udobja, pač pa je na novem poslopju Ahac združil svoje kamniške in kriške posesti. Ahac je na gradu živel vsaj do leta 1606, naslednje leto pa je posest podedoval njegov sin Janez Ludvik. Thurni se v Križu niso obdržali, saj grad že leta 1634 kupil Janez Krstnik grof Werdenberg z bližnjega Smlednika.

Pogled iz zraka kaže stopnjo razdejanja. Glavnina objekta je stala v desnem spodnjem delu slike, kjer je videti nekaj ostankov grajskih zidov. (Foto: Falajfl)

Grad Križ in protestantizem

Šestnajsto stoletje je bilo na kulturnem in verskem področju deležno mnogih pretresov. Vse se je začelo leta 1517, ko je Martin Luther na cerkvena vrata v Wittenbergu nabil svoje slovite zahteve. Nova verska misel se je kot ogenj razširila med nemškim plemstvom in pomembno vplivala tako na kulturno kot politično življenje. Vsi pomembni protestantski misleci slovenstva so živeli in delali v šestnajstem stoletju, ko je kazalo, da se bo nova vera prijela tudi pri nas.

Nekateri plemiči so kmalu postali ognjeviti protestanti. Med njimi je bil tudi Ahac, ki je že leta 1595 je v bližini grajske stavbe začel z gradnjo protestantskega pokopališča, molilnica v gradu pa je bila del izvirnih načrtov. A val protireformacije je bil hiter in neusmiljen in že leta 1601 je protireformacijska komisija razstrelila vse protestantske spomenike.

Nekoč glavna dostopna pot do gradu danes ne vodi nikamor. Vzpon v hrib se pričenja ob mogočnih hlevih, ki pričajo o bogastvu in uspehu gradu. (Foto: Falajfl)

Turjačani na Križu

V srednjem veku so bili grofje Auerspergi s Turjaka največji zemljiški posestniki na Kranjskem. Rodbina je graščino Križ prevzela leta 1663, skupaj s Smlednikom. Križ je ostal posest Turjaških do konca osemnajstega stoletja. Leta 1796 je grad še zadnjič zamenjal lastnike, ko je prešel v last plemiške družine Apfaltern. Zadnja lastnica gradu je bila baronica Irena Mittag von Lenkheym, ki je leta 1942 umrla na Dunaju.

Kot vsaka graščina, je bil tudi grad Križ večkrat deležen predelav, s katerimi so novi lastniki stavbi vtisnili svoj pečat ter držali korak z modo. Grad je bil povečan že leta 1606, okrog leta 1730 pa je bil temeljito preurejen in še dodatno povečan. Poleg poslopja so vrh griča uredili grajski park, ob vznožju pa so uredili dva ribnika, od katerih se je do danes ohranil le večji. Danes z njim upravlja ribiška družina, občasno pa je prizorišče prireditev, kot je spust gregorčkov.

Vasica Križ se stiska ob pobočje grajskega hriba na robu Kamniško-Bistriške ravnice. Spodaj na levi so lepo vidni grajski hlevi. (Foto: Falajfl)

V kriškem gradu so bile shranjene številne dragocene umetnine, ki so odražale status in bogastvo njegovih lastnikov. Del umetnin je bil uničen v požaru, preostanek pa se jih je porazgubil neznano kam. Danes od gradu ni ostalo veliko, le nekaj zidov, ki so bili ob našem obisku dodobra zaraščeni in skoraj povsem nedostopni.

Falajfl na obisku

Nekdanji grad Križ je stal vrh položnega griča kakšnih štirideset metrov nad vasjo. Dostop do gradu je po vijugastem kolovozu, ki se prične vzpenjati v senci nekdanje grajske konjušnice. Velikanski gospodarski objekt sredi vasi, ki se je ohranil do danes, priča o bogastvu kriškega posestva.

Gozdičevje v ospredju skriva vse, kar je ostalo od gradu, ki je nekoč stal na tem mestu. Grajski so iz višjih nadstropij lahko uživali v čudovitih pogledih na Kamniške Alpe in širšo okolico. (Foto: Falajfl)

Cesta se kot kača vije proti nekdanjemu gradu, ki je bil obiskovalcu ves čas na očeh. Stavba, ki je bila videti mogočna že iz doline, je postajala z vsakim metrom še večja in bolj sapo jemajoča. Zagotovo grad Križ obiskovalcev ni pustil hladnih. Cesta se danes konča v bližnjem gozdu in do ostanka gradu vodi le stezica. Ko prispemo na vrh, nas pričaka odličen razgled in ne dosti drugega.

Sem ter tja iz tal gleda kakšen kamen. Še najbolje ohranjen je podstavek vogalnega paviljona, v katerem so grajski nekdaj uživali v popoldanskem čaju v prijetnem pogovoru, ko se je sonce počasi približevalo obzidju. Iz višjih nadstropij je bilo z gradu moč občudovati tudi najvišje vrhove Kamniških planin. Nekdanji grajski park je povsem prerasla narava in po krajšem počitku nam ni ostalo drugega, kot da se vrnemo v vas.

Lokacija gradu Križ na zemljevidu