Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Grad Kostel | Falajfl na obisku

Grad Kostel
Grad Kostel stoji na visoki vzpetini nad reko Kolpo (Foto: Falajfl)

Kraji

Grad Kostel | Falajfl na obisku

Grad Kostel stoji na visoki pečini visoko nad strugo reke Kolpe. Na svojem mestu stoji že tisočletje, zavarovan z visokimi prepadi in mogočnim obzidjem. Danes grad Kostel ohranja spomin na drugačne čase, ko so zemljiški posestniki sami skrbeti za obrambo svoje lastnine. Grad danes, kot je od nekdaj držalo, stoji odmaknjen daleč od pomembnih naselbin. Kostel je posodil ime eni najmanj številčnih občin pri nas, ki šteje le sedemsto občanov. Naselje, v katerem je grad, je tako odmaknjeno, da je celo sedež istoimenske občine v povsem drugem kraju.

Grad Kostel

Mogočen grad sredi kočevskih gozdov

Kostelu najbližje naselje je Kočevje, ki je od gradu oddaljeno dobrih dvajset kilometrov. Obširen grajski kompleks sodi med največje na naših tleh, kar pa ni odražalo pomena gradu. Ta se ima obstoju zahvaliti predvsem odmaknjenosti in odlični obrambni legi. Prav zaradi slednje je bil grajski hrib poseljen že v železni dobi.

Med arheološkimi izkopavanji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so odkrili več ostankov, na podlagi katerih so prvotno poselitev območja datirali v obdobje bronaste dobe. Grad na današnji lokaciji se prvič omenja šele leta 1336. Tedaj je nosil ime Grafenwarth, pod tem imenom ga pozna tudi Valvasor. Nemško ime pomeni grofovska utrdba. Naselje pod gradom je že v tem času nosilo ime Kastel. Verjetno iz latinske besede castellum, ki pomeni trdnjavo ali zatočišče.

Grad Kostel

Mejni grad Kostel

Globok kanjon reke Kolpe pod Kastelom je predstavljal naravno mejo, ki se je tudi politično tam ustalila okoli leta 1200. Ozemlje je pripadlo oglejskemu patriarhatu. Ker je Oglej v tistem času obvladoval mnoga posestva, je območje Kostela oddal v fevd. Prevzeli so ga grofje Ortenburški, katerih posest je ostal do leta 1420. Ko je leta 1418 Friderik III. Ortenburški umrl brez moškega dediča, je posesti podedovala njegova sestra, Adelajda Ortenburško – Radovljiška. Njen mož je bil Ulrik I. Celjski, s čimer je Kostel prešel v posest celjskih grofov.

Pod celjskimi je Kostel dosegel svoj največji obseg. Celjani so grad povečali in ga razširili v mogočno utrdbo, ki je vključevala tudi naselje na grajski pristavi. Naselje je pod Celjskimi pridobivalo na pomenu, ob izumrtju rodbine pa so posest podedovali Habsburžani. V tistem času je v Kostelu živelo že 600 ljudi, kraj pa je pridobil tržne pravice.

Grad je bil pogosta tarča turških vpadov. Ti so se pričeli okoli leta 1469 in so trajali naslednja tri stoletja. Temu navkljub je grad pred Turki padel samo enkrat: leta 1578. Takrat so ‘Turki’, ki so bili morda samo hrvaški kmetje, v zavetje grajskega obzidja prišli z zvijačo. Preoblečeni v kmete so zaprosili za zatočišče, ki so jim ga tržani tudi ponudili. V zahvalo so od gostov prejeli meč v hrbet, trg so izropali, hiše pa požgali. Trg si je kmalu opomogel in v osemnajstem stoletju je v Kostelu živelo že tri tisoč ljudi.

Grad Kostel

Zaton in uničenje gradu

Habsburžani so Kostel do leta 1620 ohranili kot deželnoknežje gospostvo, ko so ga prodali rodbini Langenmantlom. V lasti rodbine je grad ostal do leta 1694, ko ga je kupil reški plemič baron Janez Mihael Androchi. Vse do druge svetovne vojne je posest za tem večkrat menjala lastnike, ki so vključevali plemiče, trgovce in industrialce.

Grad je bolj ali manj životaril do leta 1809, ko ga je uničila Napoleonova vojska. Povod so Francozom ponudili neposlušni domačini, ki so se uprli svojim novim gospodarjem. Vsebina upora ni znana, razrešile pa so ga francoske čete, ki so vkorakale v grad in ga opustošile. Po tem dogodku gradu niso več obnovili.

Grad Kostel

Po porušenju glavnega grajskega objekta so na istem mestu zgradili tako imenovani Spodnji grad, ki se naslanja na obzidje starega gradu med obema stolpoma. Ta grad so požgali partizani leta 1943, da bi se v njem ne naselile domobranske čete.

Grad so ponovno pričeli obnavljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in mu vrnili del nekdanjega videza. Grad je po prenovi prešel v last občine, ki ga je odprla za obiskovalce, na gradu pa načrtujejo razne kulturne in zgodovinske vsebine. Slej ko prej se bo na gradu zagotovo moč tudi poročiti.

Grad Kostel

Falajfl na obisku

Poleg cerkva so gradovi najbolj otipljivi ostanki daljne preteklosti, zato jih Falajflovci radi obiščemo. Kostel je bil cilj našega potepanja, ki smo ga začeli na Turjaku in Rašici. Čeprav smo si za obisk izbrali topel poletni konec tedna, pretirane gneče na gradu ni bilo. Ob koncih tedna je grad odprt za obiskovalce, ki si ob plačilu vstopnine lahko ogledajo tudi notranjost.

Lokacija gradu Kostel na zemljevidu

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

Kliknite za komentiranje

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Kraji

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Reklamno sporočilo Booking.com
Na vrh