Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Grad Gamberk | ujeto v objektiv

Zidovi gradu Gamberk kukajo iznad krošenj dreves, ki poslopje varujejo pred radovednimi pogledi (Foto: Falajfl)

Kraji

Grad Gamberk | ujeto v objektiv

V osrčju Slovenije, med Čemšeniško planino in Zagorjem, stoji na videz povsem običajen grič. S 567 metri nadmorske višine se grič Gamberk skoraj izgubi med višjimi vrhovi Posavskega hribovja. Na vrhu griča je dobrega pol tisočletja stala mogočna graščina, v kateri so zbirali prihodke stoterih kmetij bližnje okolice. Grad Gamberk je danes ruševina in daleč od uhojenih poti. In prav na takšnih krajih so v srednjem veku pogosto zrasli gradovi. Posestniki so vrhove pozidali, da bi lahko bili bližje svojim podložnikom. Ne zato, ker bi jih tako ljubili, pač pa zato, ker jim niso zaupali. Preden se povzpnemo na grad Gamberk, pa se spustimo v globine zgodovine.

grad-gamberk-foto01

Nekoč veličasten grad Gamberk je danes le še ruševina na vrhu griča. Kar je ostalo od gradu, počasi propada. (Foto: Falajfl)

Grad Gallenberg

Zgodovina ni zabeležila, kdaj je bil grad Gamberk postavljen. Valvasor prisega, da je grad leta 1040 pozidal Ortlof III. Ostrovrhar. Listine do leta 1248 molčijo, ko je prvič posredno omenjen grad Gallenberch. Takrat so na njem že bivali plemeniti Galli, ki so v naše kraje prispeli kot ministeriali Andeških v zgodnjem trinajstem stoletju. Kmalu so postali znani kot Galli z brega ali Gallenbergi.

Grad Gamberk v vsej svoji veličini, kot je predstavljen na bakrorezu v Slavi vojvodine Kranjske

Kot rodbina so se Gallenbergi na Kranjskem zadržali do sredine devetnajstega stoletja. Poleg Gamberka so imeli v lasti mnoge posesti, med drugim Stari grad nad Kamnikom, Šinkov Turn, Mengeš, dvorec v Dolu pri Ljubljani ter veličastno graščino v Soteski. Gallenbergi so med drugim znani tudi kot ustanovitelji slovitega Mekinjskega samostana.

grad-gamberk-foto07

Del obzidja je bil pred leti obnovljen in zavarovan, tako da si je mogoče razvaline gradu dokaj varno ogledati, na kar pričajo plakete donatorjev ob glavnem vhodu. Tudi nekateri od teh so v vmesnem času že potonili v zgodovinske knjige. (Foto: Falajfl)

Upor proti kralju

Leta 1452 je nemški kralj Friderik Habsburški zasedel cesarski prestol. Kmalu po kronanju je cesar, ki je bil znan kot pasiven in omahljiv vladar, postal tarča poskusov prevzema prestola. Ker ni bil učinkovit vojskovodja, je svoj položaj utrjeval s političnimi spletkami. Tako je zadrževal mladoletnega avstrijskega vojvodo Ladislava Posmrtnega. Ta je svoje ime prejel, ker se je rodil po smrti svojega očeta, avstrijskega kralja Albrehta II.

Deželni stanovi so obupali nad Friderikom in terjali, naj Ladislava izpusti. Friderik je odločno odlašal z odločitvijo, ko pa je pritisk postal prevelik, se je podal na kronanje v Rim. Dvanajstletnega Ladislava je za vsak slučaj vzel s seboj, kar je bila kaplja čez rob Ulriku Celjskem, ki je bil bratranec Ladislavove matere. Po cesarjevi vrnitvi iz Italije so uporne vojske obkolile Friderikovo rezidenco ter ga prisilile, da preda varovanca.

Med uporniki je bili tudi Janez Gallenberg, ki je za kazen izgubil vso svojo posest, Gamberk pa je postal deželnoknežja komorna posest. Izkazalo se je, da je bil Friderikov največji uspeh, da je umrl kot zadnji. Predvsem zato, ker je živel dlje od svojih nasprotnikov, mu je uspelo združiti razdrobljene avstrijske dežele pod eno krono.

grad-gamberk-foto12

Ko vstopimo na dvorišče, nas preseneti sorazmerno veliko dokaj dobro ohranjenih ostankov stolpov in obzidij. Žal brez dodatne podpore ti občutljivi zidovi ne bodo več dolgo stali. (Foto: Falajfl)

Podeželska razvalina

S prehodom v deželnoknežje komorne posesti se je pričel dolg, a vztrajen zaton gradu Gamberk. Čeprav je izgubil svoj pomen, je Gamberk ostal središče podeželskega gospostva vse do konca fevdalizma v devetnajstem stoletju. Kot takšen je skozi stoletja pogosto menjaval lastnike. Od srede šestnajstega stoletja je pripadal Lambergom, ko je cesar Ferdinand posestvo zastavil pri Jakobu Lambergu. Leta 1640 je bil grad v lasti grofa Paradeiserja, ki gospostvo prodal Bartolomeju baronu Valvasorju. Ta je imel v lasti tudi bližnji Medijski grad, ki je bil nekoč prav tako posest Gallov. Sodil je k stari gamberško-gallenberški posesti in bil v lasti gospodov Gallov, po katerih je dobil tudi svoje nemško ime Galleneck.

Valvasorji se na Gamberku niso obdržali. Bartolomej, slovensko Jernej, je grad že po osmih letih prepustil sinu Karlu. Valvasorji so se v zgodovino zapisali kot rodbina, iz katere je izhajal slovenski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Janez je bil Jernejev sin in polbrat Karla, ki pa je izgubil posestvo zaradi dolgov. Posestvo so skozi stoletja izmenejvale plemiške rodbine in cerkveni rodovi.

V devetnajstem stoletju je grad postal del premoženja Zagorske rudarske družbe. Poleg gradu je imela družba v lasti še steklarno, plavže ter rudnike svinca in premogovnik. Grad so želeli preurediti v podeželski hotel, a iz teh načrtov ni bilo nič in konec devetnajstega stoletja je bilo posestvo razprodano. Do danes se je grad ohranil kot razvalina sredi pašnikov, na katerih lenobno gospodarijo ovce.

grad-gamberk-foto19

Pogled z grajskega dvorišča proti zunanjosti nam pokaže, kako velik je bil nekdaj grad Gamberk. Mogočni zidovi so priče o nekdanji slavi gradu. (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Grad Gamberk ne stoji ravno ob prometni cesti. Le redke poti vodijo po grebenu, iz katerega dviga grajski pomol. Najbolj enostaven dostop je vseeno po cesti, ki povezuje Trojane in Zagorje ob Savi. Sledili smo cesti, ki vodi proti vasi Ržiše. Čeprav tesna in razgibana, je cesta asfaltirana in odlično prevozna.

Nekaj sto metrov naprej od vasi smo opazili ruševine, ki so kukale iznad dreves vrh manjše vzpetine. Ob vznožju griča stoji kmetija s pripadajočimi poslopji, ki se je nedvomno razvila iz nekdanje grajske pristave, čeprav so objekti novejšega datuma. Ko smo se približevali griču, nas je dostop še najbolj spominjal na grad Kostel, do katerega prav tako dostopamo skozi pristavo.

Do razvalin smo sledili ostankom starodavne poti, ki je vodila do grajskih vrat. Kakšni dve tretjini poti po pobočju nam je napredek ustavila ograja in ubrali smo direktno pot do vhoda. Šele ob spustu smo uvideli svojo napako, saj so v ogrado vgrajena vrata, ki omogočajo enostavnejši vzpon.

Na gradu ni kaj videti. Pozdravi nas nekaj tabel in pomožnih objektov, postavljenih med poskusom oživitve gradu. Gole stene tu in tam podpirajo leseni tramovi, po katerih se je moč vzpeti do ‘razglednega stolpa’, za katere se zdi, da ne bodo več dolgo kljubovali vremenskim vplivom. Stari grad se počasi drobi nazaj v zemljo, iz katere se je povzpel pred dolgimi stoletji.

Lokacija gradu Gamberk na zemljevidu

Galerija fotografij gradu Gamberk

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

Kliknite za komentiranje

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Kraji

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Reklamno sporočilo Booking.com
Na vrh