Grad Brdo pri Lukovici | ujeto v objektiv

Srednjeveška mesta so bila središča upravnega in vojaškega življenja, bivalna kultura za visokimi obzidji pa je bila nizka. Umazanija, gneča in omejen prostor so bili le nekateri od razlogov, da si je deželno plemstvo gradilo domovanja na podeželju. Gradovi so bili mesta v malem, od koder so zemljiški gospodje ali njihovi ministeriali skrbeli za upravljanje posestva. Grad Brdo pri Lukovici je danes le še ruševina, v poznem srednjem veku pa je bil dom vplivnih viteških družin.

Lambergi na griču postavijo graščino

Grad Brdo pri Lukovici je pričel graditi vitez Janez Lamberg, dokončal pa ga je njegov sin Andrej plemeniti leta 1552. Nad vhodnim portalom je še danes vidna vzidana plošča z napisom in rodbinskim grbom s to letnico. Rodbina Lamberg je v šestnajstem stoletju sodila med pomembnejše graščake na Kranjskem, saj so bili posestniki na mnogih gradovih v okolici. Rodbina Lamberg je v posedovala gradove Črnelo, Češenik, Jable, stari Mengeški grad in grad Zaprice v Kamniku.

V sedemnajstem stoletju so grad poškodovali uporniški kmetje, zato je bil deležen nekaterih predelav. Grad je leta 1670 odkupil baron Ernest Apfaltrer, član ene najstarejših plemiških rodbin na slovenskem ozemlju. Prav Apfaltrerji so v osemnajstem stoletju dogradili baročno stopnišče, v bližini postavili pristavo in uredili parkovni nasad z ribnikom ter baročnim drevoredom. Sredi osemnajstega stoletja je grad prešel v last kamniške veje Lambergov, ko je Janez Apfaltrer umrl brez moških dedičev.

Lambergi so posest dodatno razširili, v osi parka zasadili še kostanjev drevored in zgradili konjski hlev. Oba drevoreda, hlev in park so ohranjeni do današnjih dni. Grad je leta 1823 dedovala plemiška rodbina Höffern-Saalfeld. Članica rodbine je bila tudi Berti Höffern, ki je na gradu v septembru 1852 povila sina. Imenovala ga je Janko.

Graščak Janko Kersnik

Janko Kersnik se je rodil na gradu Brdo pri Lukovici, gimnazijo pa je obiskoval v Ljubljani. Šole ni končal, zato ga je na gradu zasebno poučeval Fran Levec, ki ga je navdušil za slovensko književnost. Za pravnika se je šolal na Dunaju in Gradcu ter pri 22 tudi uspešno zaključil šolanje. Vrnil se je v domači kraj, kjer je prevzel mesto notarskega namestnika. Leta 1883 je bil izglasovan za deželnega poslanca, vendar ga danes bolj pomnimo zaradi njegovih literarnih del.

Kersnik je začel kot pesnik, sprva nemških, kasneje pa slovenskih pesmi. Nedolgo zatem je presedlal na prozo, ki ji je ostal zvest do smrti. Kmalu se je uveljavil kot prvi slovenski podlistkar.

Kersnik je večino svojih literarnih del ustvaril v svoji delovni sobi na gradu Brdo. Velikokrat je pokazal tudi nestrinjanje s klerikalizmom in strankarsko omejenostjo. Sredi sedemdesetih let devetnajstega stoletja je pričel snovati svoj prvi roman, Na Žerinjah. Med njegova najpomembnejša dela sodi povest Jara gospoda (1893) in romana Cilkamen (1883) ter Agitator (1885). Kersnika je leta 1897 pobrala jetika na grlu.

Od gradu do ruševin

Janko Kersnik je podedoval polovico gradu, drugo polovico pa je odkupil od svoje tete Viljemine ter tako svojim potomcem zagotovil dedovanje celotnega gradu. Po njegovi smrti so njegove prostore v drugem nadstropju pustili takšne, kot so bili za časa njegovega življenje. Tako so do začetka druge svetovne vojne ti prostori služili kot nekakšen muzej slavnemu sorodniku, ki pa ni bil odprt za javnost. Pisateljeve prostore so pokazali le visokim gostom in zainteresiranim študentom.

Do začetka 2. svetovne vojne je bilo v gradu okrajno sodišče, notariat, odvetniška pisarna, davkarija in žandarmerija, med 2. svetovno vojno pa so grad požgali partizani. Po požigu leta 1943 so bili vsi prostori opuščeni, saj je bil grad brez strehe. Po končani vojni je oblast prepovedala obnovo in šele leta 1959 so sanirali jugozahodni stolp in s tem preprečili, da bi se porušil na cesto.

Desetletje kasneje je bila utrjena še južna fasada, vendar je grad še naprej vztrajno propadal. Leta 1996 so se pričela dela za stabilizacijo obstoječega obzidja gradu. V nekaj letih je bila obnobljen celoten obod gradu, vendar danes ostaja kot ruševina. Grad je danes v lasti rodbine Kersnik, ki želi na gradu urediti grajski muzej, vendar se do danes dela na gradu še niso pričela.

Falajfl na obisku

Grad Brdo pri Lukovici leži v gruči bližnjih gradov Črnelo, ki je bil prav tako v lasti rodbine Lamberg, in Krumperk, ki z družino ni povezan. Ker so objekti postavljeni tako blizu skupaj, jih je na topel poletni dan mogoče obiskati peš v krožni poti. Žal smo mi grad obiskali na najbolj hladen dan zime 2018, zato smo pot opravili na štirih kolesih.

Grad je razvalina in obiskovalcu nima veliko ponuditi. Občina je v bližini postavila tablo, ki obiskovalca na hitro pouči o pomembnosti kraja, na katerem stoji. Notranjost objekta je povsem razdejana, divje rastlinje pa raste vsepovsod. Tudi brez strehe in notranjega dvorišča grad deluje monumentalno in daje obiskovalcu občutek, da je bil to svoj čas pomemben objekt. Upamo, da bodo lastniki nekoč zbrali dovolj sredstev za temeljito prenovo objekta. V bližini gradu so tudi grajski vrtovi in nasadi, katerih ogled vremenski pogoji niso dopuščali, zato smo hitro odhiteli nazaj v uredništvo, kjer je prijetno toplo. Na kak prijetnejši dan se zagotovo vrnemo.

Grad Brdo na zemljevidu

Galerija fotografij gradu Brdo pri Lukovici