Kraji
Grad Boštanj pri Žalni | ujeto v objektiv
Grad Boštanj, kar je od njega ostalo, zaseda zravnan vrh nižjega griča na meji med Grosupeljskim in Radenskim poljem. Mimo gradu vodi cesta, po kateri so nekdaj kočije deželnih posestnikov drvele od bele Ljubljane do dvorcev v porečju Krke. Tod mimo so drvele kočije proti Soteski, Žužemberku in obrambnim zidovom Novega mesta. Nekoč mogočni dvorec je postal žrtev druge svetovne vojne, posestvo pa je prešlo v javno last.
Zagradec pri Ljubljani
Grajska vzpetina leži kakšnih trideset metrov nad nivojem Radenskega polja, ki se razteza južno. Na ravnici vzhodno od griča leži naselje Zagradec, ki pa imena ni dobilo po gradu, ki je bil postavljen kasneje. Ime izhaja iz lokacije starodavnega gradišča, ki je vrh griča stalo še pred prihodom Rimljanov. Ti so na griču postavili svojo naselbino, kar pričajo najdbe rimskih grobov in denarja. Rimsko naselje je bilo utrjeno, v njem pa je bila nastanjena rimska vojaška enota.
Ostanke rimske utrdbe so v srednjem veku uporabili za gradnjo utrjenega stolpa. Tipičen srednjeveški obrambni stolp so postopno nadgrajevali z dodatnimi stavbami tako lesene kot kamnite konstrukcije. Ta vaška utrdba je služila za podporo dejavnosti gospostva ter skladišče za pridelke. Pomemben del srednjeveškega kompleksa je bila grajska kašča, imenovana ‘kašta’.
Lambergov grad
Stari Zagradec je za svoj deželni dvorec sredi šestnajstega stoletja izbral Jakob plemeniti Lamberg. Dovoljenje za gradnjo gradu je prišlo od kralja Ferdinanda I. Habsburškega, svetorimskega cesarja. Novi grad je prejel tudi novo ime, Weissenstein. Poleg gradu je Lamberg prejel dovoljenje za postavitev obrambnih zidov, kar je sprožilo sosedski spor.
Na griču in delu posesti je bila srenjska zemlja štirih vasi. Lemberg je vas Šmarje kupil ter podrl hiše, ohranila se je le kapela. Na kraju je uredil pristavo, a je naletel na odpor stiškega opata Volfganga. Sredi maja leta 1553 je na Boštanju prišlo do srečanja, katerega se je udeležil tudi kranjski deželni vicedom. Slednji je bil najvišji predstavnik deželnih stanov, v njegovi pristojnosti pa je bilo upravljanje vseh kronskih posesti. Visoka delegacija je dosegla sporazum in gradnja je bila leta 1558 zaključena.
Grad Boštanj
Za visokimi zidovi je zrasel mogočni renesančni dvorec kvadratne oblike. Čeprav je deželni grad še vedno opravljal enake funkcije kot v srednjem veku, je bila kakovost življenja na znatno višji ravni. Deželno plemstvo je v tistem času množično zapuščalo gotske stolpe na oddaljenih gričih in gradilo dvorce v nižini. Ker je bil Lamberg vpliven deželan in celo kranjski deželni upravitelj, je želel, da njegov novi grad odraža njegov status in bogastvo.
Grad so tvorili štirje trakti, ki so obkrožali veliko osrednje dvorišče. Trije vogali so imeli obrambne stolpe, četrti pa je v predgradju stražil vijugasto pot do vhoda. Vsaj en notranji hodnik je bil obokan, kar je odražalo pomembnost njegovega lastnika. Na južni strani gradu so zasadili grajski park in vrtove, na posestvu pa je bilo postavljenih tudi več gospodarskih poslopij.
Od blišča do propada
Za razliko od večine gradov, je grad Boštanj zamenjal dokaj malo lastnikov. Na gradu so se izmenjale le tri rodbine. Delno je to posledica dejstva, da je bil grad postavljen dokaj pozno, sredi novega veka. Od postavitve do požiga je grad stal dokaj skromnih 386 let. Za primerjavo je vsak od gradov Žovnek, Turjak in Kamen dvakrat starejši od Boštanja. Lambergi so na gradu Boštanj gospodovali slabo stoletje. Grad so si v tem času izmenjali štirje člani rodbine. Posest je leta 1652 kupil grof Blagaj, katerega rodbina je bila družinsko povezana z Lambergi.
Rodbina Blagaj je izvirala iz severne Bosne, kjer je bil njihov sedež grad, katerega ime so prevzeli. Med najbolj vidnimi člani rodbine je bil grof Rihard, ki se je na Boštanju rodil leta 1786. Ko se je leta 1808 poročil z baronico Antonijo, se je preselil v Polhov Gradec, kjer je leta 1849 postal prvi župan. Kot eden prvih županov ljubljanskega okraja je vse svoje uradne posle opravljal v slovenščini. Bil je tudi navdušen botanik, po njem pa se imenuje vrsta domačega volčina (Daphne Blagayana), ki jo je odkril leta 1837.
Avstrijska veja Blagajev je konec devetnajstega stoletja z Ludvikom izumrla v Boštanju. Njegova vdova je po svoji smrti leta 1901 posestvo prepustila svoji nečakinji Tereziji, poročeni Lazzarini. Slednji so imeli v Sloveniji več posesti, tudi dvorec v Valburgi. Zadnji lastnik Ludvik Lazzarini je posest zapustil med drugo svetovno vojno, leta 1944 pa so partizani grad požgali.
Falajfl na obisku
Grad Boštanj leži par kilometrov vzhodno od Grosupljega. Danes je ohranjen le severni obrambni stolp, glavno poslopje pa je v razvalinah. Delno ohranjena je severna stena in obrambna vogalna stolpa. Še najbolje so ohranjena obširna zemeljska dela in visoke škarpe, s katerimi so Lambergi zagotovili ravne temelje za svojo mogočno stavbo.
Grajski grič se nad okoliško ravnino dviguje za dobrih trideset metrov, tako da je vzpon do razgledne točke ob gradu primeren za sprehajalce vseh starosti. Ohranjen obrambni stolp je danes v zasebni lasti, zato smo pazili, da z našim tavanjem po ruševinah nismo motili stanovalcev. Čeprav vrh griča ni visok, pa nudi odličen razgled na Grosupeljsko in Radensko polje ter oddaljene planine proti zahodu. V bližnjih gozdovih se nahaja tudi odlično ohranjen tabor Cerovo, ki pa ga z gradu nismo uspeli opaziti.
Danes je grajsko poslopje mimoidočim skrito za gostimi drevesi in mnogimi poslovnimi objekti, ki so zrasli na območju grajske pristave. Industrijska in gospodarska dediščina nekdanjih graščakov tako živi naprej, brez nadvlade tujih gospodarjev.
Lokacija gradu Boštanj na zemljevidu
Galerija fotografij gradu Boštanj
Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.