Grad Bogenšperk | ujeto v objektiv

V deželnem jeziku se grad in gospostvo Wagensperg imenuje Bogenšperk: leži na spodnjem Kranjskem, štiri milje od Ljubljane. Ta grad je še eden tistih starih gorskih gradov, zgrajenih vrh hriba sredi gozdov. Grad ima razgled na visoke, s snegom prekrite gore na Kranjskem in Štajerskem, čist in zdrav zrak, sicer nobene ravnine, le polja po hribih, in izvrstno sadje raznih sort.

Obiskovalca na gradu Bogenšperk pozdravi njegov najbolj znani lastnik, katerega doprsni kip varuje vhod v grajsko poslopje (Foto: Falajfl)

Tako začne opis gradu Bogenšperk v Slavi vojvodine Kranjske njegov lastnik in polihistor Janez Vajkard Valvasor. Med vrsticami je moč razbrati, kako zelo ponosen je bil na svoj grad in kako veliko mu je pomenil. Zanj Bogenšperk ni bila investicija, grad je kupil zato, ker je v njem videl uresničitev vseh svojih sanj. Čeprav je imel grad v lasti le dvajset let, se je prav zaradi Valvasorja ohranil do danes.

Grad Bogenšperk je v svoji Slavi vojvodine Kranjske podrobno predstavil tudi Valvasor

Zgodovina gradu

Grad je bil najverjetneje postavljen po potresu leta 1511. Njegov graditelj je bil Erazem Wagen, v listinah pa se prvič omenja leta 1533. Grad stoji na 412 metrov visokem grebenu Strmca nad Dvorom. Grad je ostal v lasti rodbine Wagen do prve tretjine sedemnajstega stoletja. Takrat je bil v lasti Jurija Wagna, ki je stopil v avguštinski redovniški red. Grad je prepustil ljubljanskemu samostanu. Po Jurijevi smrti je grad Bogenšperk prešel v last ljubljanskega lekarnarja Horacija Carminellija, kateremu je bil Jurij dolžan večjo vsoto denarja.

Dolgovi so bili pogosta nadloga lastnikov gradu Bogenšperk. Nekdanji župan Ljubljane Carminelli je grad hitro prodal in že od leta 1634 je pripadal rodbini Kajzel. Leta 1672 je posestvo kupil Valvasor za 20.000 goldinarjev in 200 dukatov ključarine. Globoko zadolžen ni kupnine nikoli v celoti poravnal, zato je posestvo že leta 1692 dobilo novega lastnika. Obširna knjižnica, ki je temeljito izpraznila Valvasorjevo denarnico, je romala k zagrebškim jezuitom, saj zanjo na Kranjskem ni bilo moč najti kupca. Strt je Valvasor že naslednjega leta umrl v Krškem.

Dvoriščni del kaže različne faze gradnje gradu. Pod obokom desno je skrit vodnjak, s katerim si je dela dal tudi Valvasor. (Foto: Falajfl)

Zadnji lastniki gradu so bili knezi Windischgrätz, ki so grad kupili leta 1857. V lasti rodbine je bil do septembra leta 1943, ko je zadnji član rodbine Windischgrätz zapustil Slovenijo. Med vojno je bil nekaj časa postojanka nemške vojske, kasneje je bila na gradu bolnišnica, po vojni pa so sem naselili jezuite, ki so morali zapustiti Ljubljano. Grad je bil izpraznjen leta 1964 in šest let kasneje obnovljen. Danes zanj skrbi občina Šmartno pri Litiji.

Gorski grad Bogenšperk

Obnovljeni grad Bogenšperk sodi med najbolj reprezentativne srednjeveške gradove pri nas. Danes obiskovalec grad doživlja podobno kot ga je Valvasor, ko se je na konju povzpel do vrha grebena. Stavba je pravokotne oblike s tremi vogalnimi stolpi. Poslopje ima dve nadstropji, ki povsem obkrožata osrednje dvorišče. V gradu je globok vodnjak, katerega je dal Valvasor še poglobiti. Iz kleti je dal skozi skalo zgraditi stopničast hodnik do dna vodnjaka. Zraven je postavil majhno obokano klet, ki je bila na velik ponos lastnika hladna tudi poleti.

Grad z vzhodnega parka daje povsem drugačno podobo kot iz sprednje strani. Vogalni stolpič je na tej strani dosti bolj očiten in občutek imamo, da gledamo povsem drugo stavbo. (Foto: Falajfl)

Grad ni bil zgrajen naenkrat, pač pa je bil skozi stoletja večkrat dozidan in nadgrajen. Ker je stal na izpostavljeni lokaciji, je vanj večkrat udarila strela, leta 1759 pa je grad razdejal požar. Nad strelami se je pritoževal že Valvasor, zaradi česar je bil jugozahodni stolp kasneje znižan in izenačen z nivojem strehe. Sprva je bil grad komaj več kot zidan stolp, ki danes stoji na severozahodnem vogalu stavbe. V gradu je danes urejen muzej, redno pa potekajo tudi prireditve. V času našega obiska so grad pripravljali na praznovanje dneva čarovnic.

Falajfl na obisku

Bogenšperk je eden tistih gradov, ki ga je potrebno obiskati tako zaradi njegove lepote kot pomena za slovensko zgodovino. Najbolj direkten dostop je iz Litije po cesti, ki se mimo gradu vije proti Dolenjski. Pred gradom je urejeno prostorno parkirišče, na katerem je pogosto parkiran avtobus te ali one šole. Grad Bogenšperk je vzorno vzdrževan, njegove bele stene pa so na vrhuncu jeseni tvorile pravi kontrast s pisano naravo, sredi katere stoji.

Grad ima na treh vogalih stolpe, od katerih je samo en kvadratne oblike. Ker je bil grad skozi stoletja večkrat prenovljen, se je njegova oblika pogosto spreminjala. (Foto: Falajfl)

Grad stoji na samem, daleč od naselij, sam sredi gozdov. Pred vhodom mu družbo dela par manjših gospodarskih poslopij, a glavna zvezda je vedno grad. Čeprav stoji vrh grebena, ga vseeno obdaja prijeten park s peščenimi stezicami, idealnimi za sprehode. Grad je za obiskovalce odprt od marca do novembra, v zimskih mesecih pa zapira svoja vrata. Pred obiskom se na spletni strani gradu pozanimajte, kdaj je odprt. Zagotovo je zaprt ob ponedeljkih.

A za obisk ni potrebno stopiti v muzej. Tako posest kot dvorišče je moč obiskati brez plačila vstopnine. A če ste se že povzpeli do gradu, se v krčmi na gradu Bogenšperk le okrepčajte in tako prispevajte k vzdrževanju enega najbolj pomembnih gradov na Slovenskem.

Lokacija gradu Bogenšperk na zemljevidu

Galerija fotografij gradu Bodenšperk