Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah | ujeto v objektiv

Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah ohranja podobo iz druge polovice devetnajstega stoletja, ko je v njej živel mali Fran (Foto: Falajfl)

Kraji

Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah | ujeto v objektiv

Doslovče so majhna gorenjska vas ob vznožju Karavank. Ob strmi breg je stisnjeno več ducat hiš, v katerih danes živi manj kot dvesto ljudi. Ob samem robu vasi, ko se iz ravnic prično dvigati bregovi, ki nedaleč stran postanejo gore, stoji domačija Pri Dolencu. In če koledarji na naših telefonih pravijo, da je za nami že skoraj petina enaindvajsetega stoletja, je Finžgarjeva rojstna hiša ujeta v časovni zanki. Hiša, v kateri se je rodil slovenski pisatelj in dramatik Fran Saleški Finžgar, je danes muzej bivalne kulture gorenjske kajžarske družine s kraja 19. stoletja.

finzgarjeva-rojstna-hisa-doslovce-foto05

V hiši, kot se imenuje osrednji bivalni prostor, je potekalo življenje in delo kajžarjev (Foto: Falajfl)

Življenje kajžarske družine

Kajžarji so sodili med revnejše predstavnike kmečkega razreda. Živeli in delali so na majhnih kmetijah, katerih donos ni bil zadosten, da bi preživel celotno družino. Kajžarji so po večini obdelovali pašnike, travnike in sadovnjake. Njive so si privoščili le uspešnejši pripadniki tega sloja. Z gozdovi niso razpolagali, te so imeli v najemu gruntarji, ki so iz njih pogosto črpali velik kos zaslužka.

Iz tistega malo zemlje, kolikor so je imeli na voljo, so kajžarji iztisnili kar največ. Pogosto je bilo pri hiši vsaj nekaj živine. Morda krava, prašiček in nekaj kokoši. Živino so kajžarji kupovali, ko so si jo lahko privoščili. Krave so dajale mleko, iz katerega so pridelovali maslo, kokoši so pitali za jajca, prašičke pa so redili za meso. Ko je hrane za živino zmanjkalo, kar je bilo pogosto še sredi zime, so žival ali prodali ali pa zaklali. Meso, jajca in maslo so kajžarji prodajali in le ob posebnih priložnostih so si dovolili zaužiti kanček dobrot, ki so jih pridelali.

Svoje borne prihodke kmetovanja so morali kajžarji dopolnjevati z obrtjo. Mnogi so se izučili za tkalce, sirarje, krojače, čevljarje, tesarje in druge obrti, ki so koristile skupnosti. Pri Finžgarjevih so bili tkalci in krojači. Franov oče je bil prvi krojač v fari, ki si je kupil šivalni stroj, čeprav so bili do pogruntavščine domačini sprva nezaupljivi. Pogosto so ga sovaščani prosili, naj jim oblačila popravi na roko in ne s tem čudnim kolovratom.

finzgarjeva-rojstna-hisa-doslovce-foto04

Statve, na katerih je Finžgarjev ded tkal platno, so stale v hiši in so za družino pomenile pomemben vir prihodka (Foto: Falajfl)

Fran Saleški Finžgar

Fran se je v hiši v Doslovčah rodil 9. februarja 1871. leta. Šolo je obiskoval na bližnji Breznici, četrt ure hoda od rojstne hiše. Tam je s svojo nadarjenostjo pritegnil pozornost učitelja in duhovnika, ki sta očeta prepričala, naj Frana pošlje na študij v Radovljico. Čeprav je večino časa pomagal pasti domačo živino, je bil v šoli odličnjak in je po končanem šolanju v Radovljici študij nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani.

Šolanje v mestu je bilo za Frana naporno, saj je trpel nenehno zbadanje vrstnikov. Z izzivi novega okolja se je uspešno spopadel in gimnazijo z odliko končal leta 1891. Po gimnaziji je pričel študij teologije na Bogoslovnem semenišču v Ljubljani. Že leta 1894 je bil posvečen v duhovnika ter služboval na raznih kotičkih naše dežela. Leta 1918 je prevzel svoje zadnje službeno mesto v Trnovem pri Ljubljani.

V Trnovem je bival v hiši ob potoku Gradaščica, ki jo je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Danes se po Finžgarju imenuje ulica, na kateri je na Koleziji stala njegova hiša. Tudi v pokoju, ki ga je dočakal tik pred drugo svetovno vojno, je nadaljeval s svojim delom.

Njegovo najbolj znano delo je zgodovinski roman Pod svobodnim soncem. Epsko pripoved je objavil po delih v katoliškem literarnem mesečniku Dom in svet med letoma 1905 in 6. V knjižni obliki je roman izšel šele leta 1912. Pisal je tudi povesti o kmečkem življenju, v katerih je upodobil svet, ki ga je poznal iz mladosti. Leta 1957 je objavil delo Leta mojega popotovanja, v katerih obuja spomine na mladost.

finzgarjeva-rojstna-hisa-doslovce-foto07

Brez črne kuhinje si kajžarske bajte ni mogoče predstavljati. Bila je tako vir topline kot kraj, kjer se je pridelovalo maslo in kuhali skromni obroki. (Foto: Falajfl)

Finžgarjeva rojstna hiša

Hiša, v kateri se je rodil Fran Saleški Finžgar, je tipsko domovanje kajžarske družine. Stoji na majhni posesti, obdana s sadovnjakom in gospodarskimi poslopji. Pod eno streho so domači živeli in delali. Pohištvo je bilo skromno in funkcionalno.

Osrednji bivalni del kajžarske bajte je bila hiša, večja soba s pečjo, v kateri so bivali in delali domači. Tu je klop in miza, gospodarjev stol, v kotu pa obvezno razpelo ter miniatura križevega pota. Vera je igrala pomembno vlogo v družabnem življenju Slovencev, ki so se v cerkvi družili, slavili in drug drugega tolažili.

Na drugi strani stene je bila črna kuhinja, skozi katero se je tudi vstopilo v hišo. V kamri je bila postelja gospodarja in gospodarice ter skrinja, v kateri so hranili obleko in posteljnino. V kleti so bili dodatni prostori. Tu je bil cimrc, v katerem sta spala stara starša. Poleg je bil čevderc, skladiščni prostor za jabolka, krompir in kislo zelje. Zadnji prostor v kleti je bila štala s telico, dvema kozama in kokošmi.

finzgarjeva-rojstna-hisa-doslovce-foto09

Vera je v življenju kajžarjev igrala pomembno vlogo, zato ne preseneča, da je bila cerkvena služba ena od ambicij mladega Frana (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Finžgarjeva rojstna hiša je ena od postaj na Poti kulturne dediščine Žirovnica. Tu smo se ustavili in se poučili o življenju na vasi pred poldrugim stoletjem ter se okrepčali, preden smo pot nadaljevali v reber za hišo. Številčne obiskovalce je pred hišo pozdravila dekla v pražnjem oblačilu iz tistega časa, ki je v pristnem dialektu opisala svoje težko kajžarsko življenje.

Čeprav se pred Finžgarjevo rojstno hišo nismo ustavili prvič, je na dan prireditve stara koliba kar pokala po šivih, ko so se skozi prostore gnetle množice radovednih obiskovalcev. Tudi sami smo smuknili skozi vrata in se načudili, kako veliko ljudi se zmore stisniti v tako drobno stavbo.

Po krajšem postanku smo se poslovili in nadaljevali pot po sledi rumeno obrobljene markacije, ki označuje potek poti. Čeprav je bil februar, je sonce že zmehčalo zemljo in po blatni stezici smo se opotekli do vrha bližnjega griča, na katerem je morda domačo drobnico v nekem drugem času pasel mladi Fran.

Lokacija Finžgarjeve rojstne hiše zemljevidu

Galerija fotografij Finžgarjeve rojstne hiše

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

Kliknite za komentiranje

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Kraji

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Reklamno sporočilo Booking.com
Na vrh