Dvorec Soteska | ujeto v objektiv

Soteska je majhna vasica ob reki Krki, kakšne pol poti med Žužemberkom in Novim mestom. V svoji Topografiji Dolenjske je o naselju konec osemnajstega stoletja pisal tudi Franc Anton Breckerfeld, lastnik graščine Stari grad pri Novem mestu. Opisal je ruševine stare graščine, prekrite z bršljanom, ki obiskovalcu obujajo neprijetne, skoraj strašljive občutke. S prvimi stavki opisa je slikovito prikazal, kako je narava v nekem podeželskem kraju prerasla kulturo. Beckerfeld je pisal o gradu Stara Soteska na desnem bregu Krke. Dobri dve stoletji kasneje je z njegovimi besedami moč natančno opisati dvorec Soteska. V času Breckerfelda je bil dvorec Soteska zavist kranjskega plemstva.

Danes je dvorec Soteska skoraj v celoti skrit za debelo odejo bršljana (Foto: Falajfl)

Podeželski dvorec

Z bršljanom prerasle ruševine dvorca Soteska tudi v sedanjem stanju navdušijo s svojo mogočnostjo. Dvorec Soteska je bil za časa Valvasorja novogradnja, zadnji krik mode in odraz bogastva in prestiža njegovega graditelja. V tem času so oblastniki množično zapuščali srednjeveške gradove na nedostopnih vzpetinah in se selili v udobna naselja v dolini.

Kot so graščaki zapustili Stari grad Smlednik in si v dolini zgradili dvorec v Valburgi, so zemljiški posestniki v Soteski zapustili svoj grad in gradili v dolini. Če je bila osnovna vloga gradu obrambna, je imel dvorec pol ducata različnih vlog. Prva je bila gospodarska in je temeljila na plemiških privilegijih. Graščak je imel pravico do lovskih, ribolovnih in gozdnih pravic. Druga vloga graščine je bila bivalna. Udoben dvorec z velikimi in svetlimi sobanami je bil pravo nasprotje temačnih in zatohlih gradov.

Tretja funkcija je bila estetska, z njo pa je povezana četrta, sprostilna vloga dvorca. Lepota dvorca je tekmovala in dopolnjevala idilo podeželske narave. Nenazadnje je dvorec Soteska odražal premožnost in vpliv njenega lastnika. Vlogo statusnega simbola je Soteska odigrala brezhibno in naredila velik vtis na mnoge obiskovalce. Valvasor je Sotesko označil za najlepšo graščino na Kranjskem. Skupaj s statusom gre z roko v roki tudi družabna funkcija, saj je graščak na svojem dvoru rad gostil ugledne goste od blizu in daleč.

Pogled proti glavnemu vhodu v grajski kompleks. Onstran vhodnega portala so ohranjena gospodarska poslopja nekdanjega posestva. (Foto: Falajfl)

Zgodovina dvorca Soteska

Gradnja Soteske se je pričela leta 1664 in je trajala naslednja tri desetletja. Graditelj je bil grof Georg Sigmund von Gallenberg, gradnja pa se je pričela v letu smrti njegovega očeta. Zadnja opeka je bila položena leta 1697, kmalu po smrti graščaka. Gallenbergi so bili lastniki gospostva do leta 1733, ko so ga prodali grofom Auerspergom. Ta rodbina je imela na slovenskem mnoge gradove, njihov sedež pa je bil Turjaški grad.

Že deset let kasneje so ga za pol stoletja prevzeli grofje Lichtenbergi, nakar je ponovno prešel v roke Auerspergom. V lasti rodbine je ostal do druge svetovne vojne, ko je knez Karlo Auersperg dvorec zapustil in ga predal v uporabo italijanski vojski. 22. oktobra naslednjega leta je bil dvorec požgan, po vojni pa so ga domačini uporabljali kot kamnolom. Delno je bil obnovljen v šestdesetih letih dvajsetega stoletja.

Hudičev Turn je paviljon v nekdanjem grajskem parku (Foto: Falajfl)

Hudičev Turn

Dvorec Soteska je stal sredi idilične dolenjske pokrajine, a so lastniki del posesti vseeno uredili v grajski park. Sredi parkovnega kompleksa je bil zgrajen paviljon, ki je danes najbolje ohranjen ostanek posesti. Slednjemu je ljudsko izročilo nadelo nadvse zlovešč sloves in temu primerno ime, Hudičev turn.

Po lokalni legendi je v času hudega pomanjkanja graščak od svojih tlačanov terjal visok davek. Čeprav so bili časi slabi in so se kmetje le s težavo preživljali, okrutni graščak ni bil pripravljen popustiti in je zahteval plačilo. Ko domačini niso zmogli plačati davka, je graščak od kmetov zahteval, da so mu namesto plačila pošiljali svoje hčerke. Prav v Hudičevem turnu naj bi graščak nato dekleta porabil za potešitev svoje sle. Domačini so mesto prekleli in mu nadeli naziv Hudičev turn. O učinkovitosti prekletstva nazorno priča dejstvo, da je paviljon divjanje zgodovine preživel dokaj nepoškodovan.

Detajl notranjosti dvorca Soteska (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Dolenjska ima obiskovalcu veliko ponuditi. Od idilične narave do bogate kulturne dediščine nas ta del Slovenije vedno znova preseneti s svojimi zanimivostmi. Dvorec Soteska smo imeli namen obiskati že, ko smo se mudili v bližnjem Žužemberku, a nas je takrat premamil grad Šumberk.

Dvorec Soteska smo obiskali v poznem popoldnevu zgodnje jeseni. Žal so ruševine skoraj povsem skrite pod zelenjem, podobno kot Medijski grad. Na dvorišče, kjer je bil še pred stoletjem čudovit rožni vrt, smo vstopili skozi stranski vhod. Dvorec Soteska nas je prevzel z izjemno veličino. Čeprav so od graščine ostale le zunanje stene, je že na prvi pogled jasno videti, da je tu nekoč stal mogočen dvor. Morda so najboljši dnevi dvorca Soteska že za nami, a zgodovina nanj še ni pozabila. Zadnje strani zgodbe o tem dvorcu tako še ni potrebno zapisati.

Lokacija dvorca Soteska na zemljevidu

Galerija fotografij dvorca Soteska