Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Dvorec Betnava | ujeto v objektiv

Dvorec Betnava stoji v angleškem parku v predmestju Maribora (Foto: Falajfl)

Kraji

Dvorec Betnava | ujeto v objektiv

Na južnih obrobjih Maribora, prestolnice Štajerske, v idiličnem parku počiva stoletni dvorec Betnava. Ta starodavni dvor in eden lepših primerov baročne arhitekture danes počiva in čaka na boljše dni. Odlična lokacija blizu večjega mesta pa vliva upanje, da bo v ne preveč oddaljeni prihodnosti dvorec Betnava ponovno zaživel kot turistična, rekreativna in zgodovinska zanimivost.

dvorec-betnava-maribor-foto07

Sprednje pročelje graščine Betnava krasi umetelen balkon, za katerim se nahaja čudovita, a nedostopna baročna dvorana (Foto: Falajfl)

Zgodovina dvorca Betnava

Vzhodno Pohorje je privlačilo naseljence dolgo pred prihodom Slovanov. Poleg mnogih bližnjih najdišč iz železne dobe so na kraju dvorca Betnava odkrili ostanke iz rimske dobe. V južnem delu parka dvorca Betnava so se pod zemljo skrivali ostanki antičnih stavb in mozaikov, marmorni kamni ter zaklad rimskih srebrnih novcev.

Zgodovina nato debelo tisočletje molči, nato pa se v listinah iz leta 1319 prvič pojavi omemba dvorca Betnava. Točna lokacija ali videz stavbe nista znana, zagotovo pa se je znatno razlikovala od veličastne graščine, ki v parku stoji danes. V srednjem veku so bili dvori mamljiva tarča za roparje in ljubosumne graščake, zato je bila Betnava v tistem času skoraj zagotovo obzidana.

Vemo, da je Betnavo v šestnajstem stoletju še vedno varoval vodni jarek. V tistem času so dvorec Betnava sestavljala štiri dvonadstropna krila, sredi katerih je bilo pravokotno dvorišče. Na vogalih so stali oglati stolpi, pred dvorcem pa je bil urejen vrt kvadratne oblike. Dvorec je bil v leta 1542 last rodbine Turjaških, skupaj z bližnjo gospoščino Viltuš. Turjaški so bili znani podporniki protestantizma in so grajske kapele uporabljali za tovrstno bogoslužje.

dvorec-betnava-maribor-foto08

Nad balkonom v prvem nadstropju je vzidan škofijski grb iz leta 1863 (Foto: Falajfl)

Poletni dvorec mariborske škofije

Na naših tleh je bila cerkev v srednjem veku eden večjih zemljiških posestnikov. Razni samostani, meniški redi in škofije so imele v lasti velike posesti, do katerih so pogosto prihajale z darovanjem. Grad je postal poletna rezidenca mariborskih škofov v drugi polovici devetnajstega stoletja, dvorec pa je imela cerkev že desetletja poprej.

Renesančni dvorec je bil v sedemnajstem stoletju močno poškodovan v požaru. Dvorec Betnava je bil nato proti koncu osemnajstega stoletja prezidan v poznobaročnem stilu, ki je bil tedaj priljubljen na Dunaju. Podobno podobo dvorec nosi še danes. V tem času je bila Betnava še v lasti grofov Brandis, ki so na Betnavi hranili svoje umetnine. Tako je imel Klemen grof Brandis, ki je bil lastnik Betnave od leta 1813, na gradu zasebno galerijo slik, ki je štela preko 130 del. Med umetninami so bila tudi dela Durerja, Rubensa, van Dycka in Caravaggia.

Cerkev je posest Betnava dobila v last neposredno od Brandisov. Povod je bil prehod enega sinov Klementa v jezuitski red in poplačilo dolgov reda do mariborske škofije. Cerkev je s posestvom upravljala do leta 1941, ko so dvorec zasedli nemški okupatorji. Med vojno je na Betnavi upravljala višja agrarna uprava, z izjemo manjše sabotažne akcije pa je objekt vojno prestal v spodobnem stanju. Z osamosvojitvijo je bil dvorec Betnava nacionaliziran.

dvorec-betnava-maribor-foto09

Pogled na sprednje pročelje dvorca. V stolpu na desni strani so še vidni ostanki mehanske ure. (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Dvorec Betnava obiskovalcu danes nima veliko ponuditi. Čeprav je notranjost dvorca ohranjena in je bila še nedolgo tega na ogled obiskovalcem, danes sameva. Od leta 2000 je dvorec Betnava ponovno v cerkveni lasti, a ga ta zaradi sodnih postopkov, podobno kot posest Goričane, danes ne uporablja. Zato so vrata zapahnjena, obiskovalce pa si oglejujejo le prepotrebne varnostne kamere.

Betnava je pri Mariborčanih priljubljen kraj za druženje in rekreacijo. Dvorec stoji v večjem urejenem parku, ki je bil v devetnajstem stoletju zasnovan v angleškem slogu. Bližnji Betnavski gozd vse leto privlači športnike in sprehajalce. Tudi v času našega obiska, tik pred pričetkom zime, so se mimo gradu sprehajale babice z vnučki, gospe s štirinožnimi spremljevalci in družine, ki so uživale prijetno nedeljsko popoldne.

V sam grad vstop ni mogoč. Vhodna vrata so zaprta in skozi okna je moč videti le, da je dvorec Betnava povsem izpraznjen. Bočna krila kažejo še slabšo obliko, medtem ko nedokončana gradbena dela s pričetka tega stoletja kazijo podobo gradu. Upamo, da ta čudovit primer ornamentalne baročne arhitekture nekoč ponovno zaživi v vsej lepoti, ki jo stavba in okolica nedvomno premoreta.

Lokacija dvorca Betnava na zemljevidu

Galerija fotografij dvorca Betnava

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

Kliknite za komentiranje

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Kraji

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Reklamno sporočilo Booking.com
Na vrh