Čebelarski muzej v Radovljici | ujeto v objektiv

Čebela je eden od simbolov slovenstva, skupaj s Triglavom, knežjim kamnom in človeško ribico. Slovenci smo čebelarili že odkar smo se priselili v naš kotiček pod gorami. Spočetka so čebelarili v gozdovih, dokler si jih niso prilastili plemiči in cerkveni redovi. Ker je bila čebela za slovenskega kmeta preveč pomembna, so panje postavili ob svoje domove. Čebelarstvo ostaja priljubljeno še danes, na tisoč prebivalcev Slovenije pa so kar štirje čebelarji. Njim in zgodovini čebelarjenja pri nas je posvečen Čebelarski muzej v Radovljici.

Doprsni kip utemeljitelja sodobnega čebelarstva, Antona Janše, stoji na častnem mestu v prvi sobi muzeja (Foto: Falajfl)

Muzej, posvečen čebeli

Letos bo minilo šestdeset let od ustanovitve Čebelarskega muzeja v Radovljici. Slovesno je bil odprt 3. julija leta 1959 v Radovljiški graščini v okviru takratnega Pokrajinskega muzeja. Čebelarji so izbrali Radovljico po tem, ko jim v Ljubljani ni uspelo najti primernih prostorov. A zamisel o čebelarskem muzeju se je porodila že pred vojno.

Odločitev o ustanovitvi muzeja je bila sprejeta na zasedanju upravnega odbora Čebelarskega združenja za Slovenijo 12. decembra leta 1925. Predsednik društva, Anton Bukovec, je muzeju namenil svojo celotno zbirko končnic in drugih predmetov. Žal društvu za zbirko ni uspelo najti primernih prostorov, nabrano gradivo pa so hranili v prostorih nekdanje Čebelarne.

Po vojni so se prizadevanja za odprtje muzeja ponovno okrepila, Čebelarski muzej pa v istih prostorih deluje še danes. Gradivo za zbirko je prispevala tako Zveza čebelarskih društev za Slovenijo, kot člani lokalnih čebelarskih društev.

Čebelarski muzej razkriva zgodovino čebelarstva od najzgodnejših začetkov do danes (Foto: Falajfl)

Kranjska čebela

Čebelarstvo je bilo na Slovenskem že od nekdaj pomembna gospodarska panoga. Kmetom, ki so živeli in delali v težkih razmerah, so čebele na svojih krilih prinašale pomemben dopolnilni dohodek. Na naših tleh so gojili vrsto čebele, ki se danes imenuje kranjska čebela (lat. Apis mellifera carnica) in je druga najbolj razširjena vrsta čebele na svetu.

Za priljubljenost kranjske čebele je v veliki meri odgovoren Emil baron Rothschütz, ki je leta 1857 kot prvi opisal to vrsto. V članku, objavljenem v reviji Bienenzeitung (Čebelarska revija), je med nemškimi čebelarji vzbudil mnogo zanimanja za našo sorto čebele. Vest je med nemškimi čebelarji povzročila žolčne polemike, kar je le povečalo interes javnosti za našo čudežno zverinico. Čebelarji po Evropi so Rothschütza, ki je čebelaril iz svoje graščine v Novi vasi, zasuli z naročili.

Kmalu je bilo v Podsmreki pri Višnji Gori ustanovljeno trgovsko čebelarsko središče, ki je v svet poslalo preko 100.000 panjev s čebelami. Emil Rothschütz je kasneje postal prvi predsednik Slovenskega čebelarskega društva in urednik revije Kranjska čebela (Die Krainer Biene).

Kranjska čebela se ponaša z majhno porabo hrane, hitrim pomladanskim razvojem, dobro orientacijo in visoko odpornostjo. Čebela je miroljubna do čebelarjev in dokaj odporna na tradicionalne bolezni čebel.

Vzorčni panj v eni od muzejskih sob omogoča prikaz dela čebelarjev (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Noben obisk Radovljice ne bi bil zaključen brez obiska čebelarskega muzeja. Čebelarski muzej se nahaja v največjem stavbi v mestu, baročni Radovljiški graščini. Prostran muzej obiskovalcu nudi podroben vpogled v zgodovino čebelarstva na Slovenskem. Na ogled so postavljene različne oblike panjev, ki nazorno prikazujejo razvoj čebelarske obrti.

Muzej slovenskega čebelarstva ne bi bil popoln brez bogate zbirke umetelno okrašenih panjskih končnic, ki še danes krasijo mnoge panje pri nas. Tu je še pester nabor specializiranega orodja, prispevki o kranjski čebeli in predstavitve Slovencev, najbolj zaslužnih za razvoj čebelarstva pri nas, z Antonom Janšo na čelu.

Čebelarski muzej je med majem in oktobrom odprt vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih od desetih dopoldne do šestih popoldne. Vstopnina je za časa našega obiska znašala 7,00 € za družine, 4,00 € za odrasle in 2,00 € za otroke. Po obisku muzeja ne pozabite raziskati še preostalega dela veličastne Radovljiške graščine ter se sprehoditi po starem mestnem jedru.

Lokacija Čebelarskega muzeja na zemljevidu

Galerija fotografij Čebelarskega muzeja v Radovljici