Blatenski kostel | na obisku

Nedaleč od obale Blatnega jezera na Madžarskem se pod nanosi blata in mulja skriva pozabljena prestolnica slovanstva. Blizu izvira reke Zale je v devetem stoletju svojo prestolnico zgradil Pribina. Slovanski knez z območja današnje Slovaške je po izgonu v Panoniji našel prostor za svojo novo državo. Blatenski kostel je bil sredi devetega stoletja središče Spodnje Panonije, države, ki so jo ustanovili Franki na območju, ki so ga iztrgali Obrom.

Konec aleje stoji paviljon madžarskega arhitekta Imra Makovecza (Foto: Falajfl)

Vzpon in padec Obrskega imperija

Po razpadu Rimskega cesarstva so bile razmere na Balkanu burne. Nomadska plemena so na poti proti Italiji pogosto vdirala v prostore, ki so jih naseljevali Slovani. Med šestim in osmim stoletjem so v Panoniji vladali Obri, katerih meje so segale vse do Alp. Nomadski Obri so bili vse prej kot stabilni vladarji in njihovi podložniki na obrobju so imeli z njimi le malo opravka. Zato so bili upori pogosti, a brez močnega zunanjega sovražnika se je vpliv Obrov ohranil stoletja.

To se je zaključilo sredi osmega stoletja. Leta 774 so langobardsko državo zasedli Franki pod vodstvom Karla Velikega. Obri so dobili novega soseda, ki je kmalu začel pogledovati proti njihovim deželam. Obrom se je uspelo obdržati še par desetletij, ko je bila Karlova pozornost usmerjena drugam. Leta 791 so Franki udarili proti Obrom. Do konca desetletja je od slednjih ostal le še spomin. Reka Drava je postala meja med salzburško in oglejsko cerkveno oblastjo. Blatenski kostel je tako sodil v salzburško sfero vpliva.

Spomenik, posvečen Cirilu in Metodu (Foto: Falajfl)

Slovanska Panonija

Desetletja po smrti Karla Velikega so zaznamovali boji za njegovo dediščino. Njegovi vnuki in sinovi so bili v skoraj nenehnih sporih. Leta 828 je Panonija prišla v last Bavarskega kraljestva. Vladal mu je Ludvik Nemški, vnuk Karla Velikega. V to Vzhodno prefekturo je leta 833 pribežal slovanski knez iz Nitre, Pribina. Kot zaveznik Frankov je bil Pribina znan kot graditelj prve krščanske cerkve v slovanskih deželah.

Zaradi notranjih sporov Pribina v deželi Frankov ni našel pravega mesta do leta 840, ko mu je Ludvik nemški podelil v fevd prostrano ozemlje zahodno od Blatnega jezera. V svoji novi deželi je pričel Pribina zbirati ljudstva, ki so živela na območju. Kmalu po Pribinem prihodu so se iz Karantanije pričeli množično priseljevati tudi Slovani, predniki Slovencev. Sedež nove dežele je bil Blatograd. Postal je prestolnica hitro rastoče dežele, v katerem so imeli moč in prevlado prav Slovani.

Pribina v svoji deželi ni počival. Kot prej v Nitri, je povečal prebivalstvo svoje dežele in skrbel za širjenje krščanstva med Slovani. Njegovo delo ni ostalo spregledano in že leta 847 je od Ludvika v zahvalo za ‘božjo in kraljevo službo’ v trajno last prejel vse posesti, ki jih je imel prej le v fevdu. Pribina se v listinah zadnjič omenja leta 860. Že naslednje leto je na strani Frankov padel v bitki z Moravci.

V notranjosti paviljona so predstavljene zanimivosti bližnjega okraja (Foto: Falajfl)

Knez Kocelj

Moč Frankov je bila tesno povezana z močjo salzburške cerkvene oblasti. Da bi se otresel frankovske nadvlade, je moravski knez Rastislav poiskal pomoč pri Bizancu. Zaprosil je za misijonarje, ki bi krščanski nauk med Slovani širili v njihovem jeziku. Bizanc je med Slovane poslal brata Konstantina in Metoda, ki so ju Slovani toplo sprejeli.

Sredi šestdesetih let devetega stoletja sta Konstantin in Metod prispela tudi v Blatenski kostel, kjer sta se sestala s Kocljem. Čeprav sta se na poti v Rim tu zadržala le kratek čas, sta na kneza naredila velik vtis. Izučila sta več ducatov učencev, Kocelj pa je navdušeno prebiral knjige v slovanskem jeziku, ki sta jih prinesla s seboj.

Konstantin je v Rimu zbolel ter se umaknil v samostan, kjer je prevzel ime Ciril. Za boleznijo je kmalu umrl. Papež je Metoda imenoval za svojega legata za Slovane ter ga poslal za škofa Ratislavu, Svetopolku in Koclju. Ker je Metoda imenoval papež, so sprti slovanski knezi v njegovem poslanstvu videli možnost, da se rešijo frankovske nadvlade.

Rekonstruirani ostanki bazilike, postavljene v času frankovske vladavine kneza Pribine (Foto: Falajfl)

Blatenski kostel

Središče Blatenske kneževine je bilo mesto Blatograd, sredi katerega je stal Blatenski kostel. Ustanovil ga je Pribina ob svojem prihodu v Panonijo. Svoj grad, kostel, je postavil v močvirnato območje ob reki Zali. Utrdba je kmalu postala središče večje naselbine, v okviru katere je zraslo več cerkva. Ker je bil Pribina zvest frankovski vazal, so za časa njegove vladavine zrasle tri cerkve, ki so jih gradili salzburški mojstri.

Prva je leta 850 zrasla cerkev, posvečena Materi božji. Posvetil jo je salzburški nadškof Liupram osebno. Cerkev je bila postavljena v njegovi utrdbi, v mestnem območju izven obzidja pa sta do leta 859 zrasli še dve cerkvi. V eni je počivalo truplo mučenika sv. Hadrijana, druga pa je bila posvečena Janezu Krstniku. Število cerkva priča o tem, da Blatenski kostel in okoliški Blatograd ni bila zanemarljiva naselbina.

Prav ostanki Hadrianove cerkve so edino, kar se je od Blatenskega kostela ohranilo do današnjih dni. V tej cerkvi je zagotovo pridigal tudi Metod. Med Slovani v Kocljevi deželi je bil tako priljubljen, da so bili salzburški misijonarji prisiljeni deželo zapustiti. Metod je svoje delo nadaljeval na Moravskem, dokler ga niso Franki zaprli. Na zahtevo papeža je bil leta 873 izpuščen in ponovno se je vrnil h Koclju v Blatograd. Ta ga je toplo sprejel in gostil do naslednjega leta, ko se je Metod vrnil na Moravsko.

Kocljev položaj v Blatenski kneževini ni bil več mogoč in že naslednje leto so ga zamenjali frankovski knezi. Kocelj je izginil v zgodovini in z njim Blatenski kostel, slovanska utrdba, ki jo je postavil z očetom.

Poleg cerkve obale jezera skrivajo preostali del Blatograda in gradu, ki ga je na tem območju postavil Pribina (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Blatenski kostel leži tik ob Malem blatnem jezeru blizu vasi Zalavar. Ostanki slovanske naselbine so od vasi oddaljene poldrugi kilometer. Do Blatenskega kostela so nas pripeljale table, ki nas usmerjajo k ‘cerkvi Cirila in Metoda’. Poleg arheološkega najdišča so Madžari postavili naravoslovno in spominsko središče ‘Kis-Balaton Ház’. V sklopu muzeja je urejena konferenčna dvorana, otroško igrišče, muzej ter kavarna.

Parkirali smo na skoraj praznem parkirišču ter se po aleji sprehodili do najbolj markantne stavbe daleč naokoli. Stolp madžarskega arhitekta Imra Makovecza spominja na veliko čebulico sredi polja. Markantna stavba obeležuje tisočletno prisotnost Madžarov v teh deželah, s spominom na slovanske staroselce pa nima povezave. A to ne pomeni, da so povsem pozabljeni.

Ob aleji stojijo spomeniki slovanskima knezoma. Med njimi je tudi obeležje kneza Koclja, ki ga je leta 2005 postavila Zveza Slovencev na Madžarskem. Konec Aleje stoji Makoveczev stolp, tik za njim pa smo našli tudi ostanke cerkve. Žal je to vse, kar je obiskovalcu na ogled, saj večina ostankov Blatenskega kostela ostaja skritih pod zemljo. Madžarskim arheologom se izkopavanja ostankov slovanskega kraljestva ne mudijo, zato so temeljitejša izkopavanja premaknjena nekam v prihodnost.

Žal se danes od Blatenskega kostela ni ohranilo veliko, če sploh kaj. Kar je ostalo, si je moč ogledati v dobre pol ure, če vas ne premami bližnji naravoslovni muzej. Po kavici in soku je najbolje, da se odpravite do bližnjega Keszthelya. To smo naredili tudi mi.

Lokacija Blatenskega kostela na zemljevidu