Nacizem je kulturna bližnjica do popolnega zla. Nacisti so stereotipni hudobci, do neke mere zato, ker so izgubili vojno, do neke mere pa tudi zaradi holokavsta in totalne vojne. Kot glavni ideolog nacizma je Hitler torej poosebljeno zlo in hkrati izvrstna tarča humorja. Sprva so se Hitlerju smejali zaradi propagande, nato za katarzo, danes pa se mu smejimo, ker je bil čuden, čuden psihopatski morilec. A Jojo Rabbit ni zgodba o Hitlerju in ni zgodba o zajcu. To je pripoved o dečku in njegovi prvi ljubezni.
Johannes “Jojo” Betzler
Mladi Jojo Betzler je dopolnil deset let in se pripravlja na sprejem v Deutsches Jungvolk. Kot njegovi arijski vrstniki bo naredil prvi korak na poti, ki ga bo nekoč pripeljala do položaja v SS. Z obilico trdnega dela in s kančkom sreče si morda prisluži celo mesto v Hitlerjevi osebni straži. A za to bo dovolj časa kasneje, ko odraste. Danes se živčno pripravlja na svoje prvo terensko usposabljanje. Kot novinca ga čaka zahteven konec tedna telesne vadbe in učenja novih spretnosti.
Čeprav se zaveda svoje odgovornosti, je Jojo vseeno prestrašen. K sreči mu ob strani stoji namišljeni prijatelj Adolf Hitler (Taika Waititi), ki mu pomaga pri premagovanju izzivov adolescence. Tabor vodi enooki stotnik Klenzendorf (Sam Rockwell), ki zaradi svoje poškodbe ne more več služiti v vojski. Čeprav je manj kot zadovoljen, da so mu zaupali skrb nad skupino 10 – 14 letnikov, vseeno poskuša opraviti vsaj najmanj, kar se od njega pričakuje.
Kot vesten nacist je Jojo prepričan, da bo kos vsem izzivom. A kmalu je soočen z resničnostjo ideologije, v kateri odrašča. Ko člani Hitlerjeve mladine od njega zahtevajo, da ubije nedolžnega zajčka, Jojo ne zmore ideologije prenesti v dejanja. Zajca poskuša osvoboditi, a ga starejši nacistični dečki vseeno ubijejo, Jojo pa postane žrtev posmehovanja. Nadenejo mu žaljivi nadimek, zajec Jojo. Kot nalašč za strahopetca.
Granata gre bum
Jojo pobegne v gozd, kjer mu kratek pogovor s Hitlerjem vlije pogum in v gorečem zanosu steče nazaj v tabor, kjer stotnik Klenzendorf prikazuje pravilno uporabo ročnih granat. Jojo pograbi granato, jo aktivira ter evforično odvrže. Granata poleti skozi zrak, se odbije od drevesa in pristane Joju pred nogami. Jojo ima ravno dovolj časa, da spozna resnost situacije, nakar granata naredi, kar granate pač počno.
Jojo eksplozijo preživi in kmalu lahko spet hodi, čeprav pri tem šepa. Ker njegov oče služi v Italiji, zanj skrbi njegova mama Rosie (Scarlett Johansson). Jojo je njen edini otrok, odkar je zaradi pljučnice pred kratkim izgubila starejšo hčerko Inge. Jojo je prepričan, da sestrin duh še vedno naseljuje njeno sobo, saj se iz nje občasno sliši ropot. Nekega dne, ko je sam doma, opazi sumljivo brazgotino na tleh. S svojim novim pipcem in svetilko se poda na raziskovanje.
Namesto duha pa Jojo odkrije Judinjo. Njegova mama je sestrini prijateljici ponudila zatočišče pred gestapom in to dejstvo skrila pred Jojom. Zaradi njegove predanosti Hitlerju in načelom nacizma jo je bilo strah, da bo dekle izdal ter tako celotno družino obsodil na propad. Rosie sovraži vojno in upa, da kmalu spet pride dan miru. Čeprav tega nihče ne ve, aktivno sodeluje v uporniškem gibanju, zato je Jojo pogosto sam doma. Z Judinjo.
Prva ljubezen
Jojo se znajde v kočljivem položaju. Po eni strani se v njegovem domu skriva Judinja. Dolžnost veleva, da jo takoj preda gestapu. A v tem primeru bo Judinja Elsa (Thomasin McKenzie) izdala njegovo mamo, kar bo slabo za oba. Prav tako ne sme povedati mami, ker mu je Elsa zagrozila, da mu v tem primeru odreže glavo, kar bo slabo za Joja. Skupaj s Hitlerjem zato poskušata najti način, kako se znebiti Judinje, ne da bi to za seboj potegnilo neprijetne posledice.
Zaradi poškodb se Jojo še ne sme vrniti v šolo, zato Rosie zadolži stotnika Klenzendorfa, da njenemu sinu poišče zaposlitev. Klenzendorf je zaradi nesreče z granato izgubil položaj vodje vadbenega centra in sedaj skrbi za nacistično vzgojo otrok v mestu. Prav od njega Jojo dobi zamisel, da bi napisal knjigo o Judih. Z zasliševanjem Else bo poskusil izvedeti skrivnosti Judov in jih posredovati oblastem, da se bodo lahko učinkoviteje borili proti zalegi.
A druženje mladega dečka na pragu pubertete s nekaj let starejšim dekletom ima pričakovane posledice. Naj se Hitler še tako trudi, se Jojo počasi rešuje objema nacistične ideologije in spoznava, da svet morda le ni takšen, kot so ga učili v šoli. Otroka se v svojih skrivnih druženjih naučita veliko o drug drugem, kar jima pomaga pri premagovanju težav, ki čakajo Nemčijo v pomladi leta 1945.
Falajfl pove svoje mnenje
Jojo Rabbit je v prvi vrsti film o odraščanju, medtem ko je kritika totalitarizma potisnjena v ozadje. Čeprav Adolf Hitler v filmu igra osrednjo vlogo, je pravzaprav povsem odsoten. Jojo je osamljen deček, brez očeta, ki odrašča v izjemno travmatičnem obdobju. V pomanjkanju zunanje svobode je ustvaril namišljen lik Hitlerja, kakršnega mu je predstavila družba. V nacistični Nemčiji so vse plasti družbe izdale svoje najmlajše člane. Tako so otroci idealizirali vojsko, arijsko raso in Hitlerja. Povsem razumljivo je, da se je Jojo v najtemnejših trenutkih po pomoč obrnil k edinemu popolnemu človeku, Hitlerju. Zato je Hitler v filmu lahko otročji, igriv in hudomušen. Ker ni Hitler, ampak Jojo.
Prav tako Jojo Rabbit ni komedija. Je izjemno smešen film z mnogimi komičnimi situacijami, a tematsko ni komedija, pač pa drama. Morda tudi tragedija. Za režiserja, od katerega smo vajeni lahkotnejših del, je to vsekakor velik zalogaj. Taika Waititi je znan kot režiser komedij. ‘Kaj počnemo v mraku’, ‘Thor: Ragnarok’ in celo ‘Lov na divjaka’ so vsebinsko lahkotni filmi, zato zna ‘Zajec Jojo’ gledalca razočarati. Zdi se, kot da se Waititi zaveda, da ni povsem kos izzivu in takrat se zateče h komediji. Četudi morda ni najbolj na mestu.
Če se film rahlo opoteka, ko pripoveduje svojo zgodbo, pa je igralska zasedba prvovrstna. Oba otroka sta izvrstna in prepričljiva v zahtevnih vlogah. Scarlett Johansson je izvrstna v vlogi matere, katere življenje in svet se počasi razdirata. Izvrstno upodobi žensko, ki je strta in hkrati močna, poražena in nepremagljiva. Podporni igralci skrbijo, da ni film nikoli preveč resen. Taika Waititi je energičen in zabaven ter tudi neizprosen in krut v vlogi ‘Hitlerja’, Rebel Willson ukrade vsak prizor, v katerem se pojavi, Stephen Merchant pa je zelo visok. Jojo Rabbit je zagotovo film, ki je vreden ogleda.
Ocena: prav dobro | 4
