The Green Book (Zelena knjiga), 91. nagrade oskar | film

Po koncu prve svetovne vojne je v Ameriki raba avtomobila eksplozivno naraščala. Fordov Model T je deželo spravil na kolesa in kmalu so se tudi manj bogati sloji prebivalstva prevažali v lastnih kočijah brez konj. Mobilnost se je demokratizirala in ni bila več le privilegij najbogatejših. Slehernik si je lahko privoščil avtomobil in se odpravil na raziskovanje prostranstev Amerike. Med temi so bili tudi temnopolti pripadniki srednjega sloja, predvsem s severa dežele. Kadar so ti želeli potovati na jug, pa so morali s seboj vzeti Zeleno knjigo (The Negro Motorist Green Book), v kateri so bili zapisani moteli, restavracije in druge storitve, ki so stregle črncem. V tistih časih marsikje po državi ni bili varno biti temnopolt voznik. Zelena knjiga je lahko pomenila razliko med življenjem in smrtjo.

Ebenovina in slonova kost

Piše se leto 1962 in Frank Vallelonga (Viggo Mortensen) je začasno ostal brez zaposlitve. Vojaški veteran in skoraj stereotipni italijanski Američan se preživlja kot varnostnik v nočnem klubu Copacabana v New Yorku. Ko se klub zaradi prenove za dva meseca pred božičem zapre, mora Frank poiskati novo delo. Čeprav mu znanci iz soseske hitro ponudijo ‘delo’ za ‘družino’, Frank raje vzame delo voznika za znanega črnskega glasbenika, ki se odpravlja na turnejo.

Frankov šef je temnopolti glasbenik Don Shirley (Mahershala Ali), katerega turneja bo potekala predvsem po jugu države. Ker pričakuje težave, za voznika najame Franka, ki bolj kot voznik slovi kot odličen varnostnik. Čeprav mora Frank zapustiti svojo družino in temnopoltih ljudi ne prenaša najbolje, zaradi finančne stiske sprejme ponujeno delo. Preden se odpravi na pot, prejme Frank od založbe stroga navodila in izvod Zelene knjige, vodiča po globokem jugu za temnopolte voznike.

Sledi potovanje, med katerim se razkrijejo najbolj temeljne razlike med obema možema. Frank je priča ekstremnemu rasnemu sovraštvu do človeka, ki ga je pričel spoštovati kot izjemno nadarjenega pianista. Po drugi strani se Doc odpravlja v neznano. V New Yorku živi v slonokoščeni palači. Tam sedi na prestolu, sam in izoliran od ljudi in pripadnikov svoje rase. Že od mladih nog se je ukvarjal z glasbo, študiral v Rusiji in zagovarjal tri doktorate. Razen barve polti si s potomci sužnjev s plantaž, ki živijo v revščini, ne deli ničesar.

Ponovno na cesti

Film The Green Book (Zelena knjiga) združuje elemente drame, komedije, družbenega komentarja, muzikala, a je v svojem bistvu tradicionalen ameriški cestni film. Dva povsem različna človeka, ki sta se po sili razmer znašla v situaciji, ki jima ni po volji. Med vožnjo odkrijeta nekaj o svetu, nekaj o sebi in nekaj o drugih. Vsak od njiju posledično postane boljši človek.

Od ‘It Happened One Night’, ki je osvojil vse oskarje na 7. podelitvi nagrad, do ‘Planes, Trains and Automobiles’ pet desetletij kasneje, ki ni bil nominiran za nobenega, ameriški cestni film ostaja tradicija, ki ne izumre. In Zelena knjiga je skoraj stereotipen cestni film. Morda je zato tako zelo dober.

Falajfl pove svoje mnenje

Če je kino zabava, potem je ‘Zelena knjiga’ odlična komedija. Če je kino politika in družba, potem ima ‘Zelena knjiga’ kaj povedati o enakosti in diskriminaciji. Če je kino umetnost slike in zvoka, potem je ‘Zelena knjiga’ odlična umetnina. Pošteno povedano, režiser Peter Farrelly (Nori na Mary) se ne postavlja na pot zgodbi. Svojo kamero obrne na igralce, skrbi, da je ostrina na mestu in da razumemo, kaj se dogaja na zaslonu. Ko je prizora konec, gre film naprej.

Enako velja za scenarij. V dobrih dveh urah filma se zgodi veliko, a ne preveč. Igralca imata priložnost blesteti na majhnem odru notranjosti avtomobila. Pripoved je resna, kjer to mora biti in humorna, kjer želi. Nikoli ni preveč enega ali drugega in film povsem spoštuje svoje gledalce, da bodo vedeli in razumeli, kaj je pomembno in zakaj. In potem je tu glasba, ki skače od resnega klasičnega jazz klavirja do priljubljenega roka srednjih šestdesetih, ki polni radijske valove. Zelena knjiga je zgodba dveh svetov in univerzalnega dejstva, da pod kožo le nismo tako različni.

Ocena: odlično | 5