Moder nasvet – če želite, da vaš celovečerni film stakne nominacijo za oskarja, posnemite rahlo čudno biografijo. Letos je od osmih nominirancev za najboljši film kar šest biografskih. Nekateri, kot sta Green Book in BlacKkKlansman, so zelo dobri. Drugi, na primer Bohemian Rhapsody in Roma, so povprečni, medtem ko nas The Favourite sploh ni prepričal. Vice (Podpredsednik) je zadnji in zgodovinsko najnovejši biografski film, ki prikazuje življenje človeka iz ozadja: bivšega podpredsednika v administraciji Busha mlajšega, Dicka Cheneya.
Tipa je ustrelil v glavo
Dick Cheney je zelo skrivnostna politična osebnost. To vemo, ker nam film to takoj pove. O njegovem zasebnem življenju je znanega bolj malo, saj je od nekdaj skrbno varoval svojo zasebnost. To seveda pomeni, da avtorji filma, med katere sodita tudi Brad Pitt in Will Ferrell, zgodbo nizata iz drobtinic informacij, ki so pricurljale v medije skozi dolga desetletja Cheneyevega službovanja v javnem in zasebnem sektorju. Dodatno je kreativnost avtorjev pristriglo dejstvo, da je g. Cheney še vedno med nami in ima dostop do odvetnikov kot tudi sredstva, da jih financira.
Vice želi biti satirična drama. Problem s satiro je, da potrebuje referenčno točko, ki je Vice preprosto ne najde. Že plakati namigujejo, da je Cheney skrivnostna senca iz ozadja, saj je v oglasnih sporočilih prikazan le kot obris. Tako film skače med dogodki, ki so znani. Cheney se je rodil v zvezni državi Nebraska, ki ima manj prebivalcev kot Slovenija, čeprav je njeno ozemlje skoraj desetkrat večje. Kot mladostnik se je z družino preselil v zvezno državo Wyoming, ki je še večja od Nebraske, v njej pa biva za kakšno Ljubljano kavbojev.
Tam spozna dekle, se z njo poroči, dvakrat ga ustavi policija, nakar pristane v Washingtonu. Film ne ve, zakaj, ne poskuša ugotoviti, zakaj, preprosto ga postavi v kongresne prostore, kjer sreča svojega mentorja. Ko izve, da je njegov novi idol republikanec, postane republikanec tudi sam. Kmalu postane namestnik povzpetniškega Donalda Rumsfelda, s katerim bosta kasneje zakuhala drugo zalivsko vojno.
Vsi predsednikovi možje
Podobno kot Bohemian Rhapsody, tudi Vice ne pozna svojega glavnega lika. Čeprav fantastični Christian Bale v vlogo podpredsednika vloži ves svoj zavidljivi talent, o človeku ne izvemo ničesar. Za začetek ostaja neodgovorjeno vprašanje Cheneyeve ambicije. Mož je za časa W. Busha v osebi podpredsednika zbral skoraj diktatorsko moč, a ne vemo, zakaj. Nikoli ni videti, da bi si oblasti želel ali bil pripravljen zanjo delati. Na neki točki izve za teorijo, ki zagovarja tezo, da ameriška ustava predsedniku omogoča, da brez omejitev vlada deželi kot diktator. In Cheney del filma uspešno sledi temu cilju, ki ga doseže kot podpredsednik.
Zakaj je Cheney združeval vso to oblast, ni jasno. Tudi film nima pojma. Morda zato, da bi pomagal svojim bogatim prijateljem iz zasebnega sektorja, a hkrati je Cheney prikazan kot ljudomrznež in tiran brez prijateljev. Morda želi doseči bogastvo, a kot direktor korporacije Halliburton že ima več, kot bi lahko porabil. In nenazadnje ga tudi ambiciozna žena vodi stran od politike, sploh od mesta podpredsednika, ker tu pač ni moči. A Cheney jo ustvari in obdrži vsa leta predsedovanja Busha mlajšega. In nenazadnje si oblasti sploh ne želi, saj ko je njegov šef odslužil svoje in bi Cheney logično lahko kandidiral za predsednika, tega ne stori, pač pa se upokoji.
Falajfl pove svoje mnenje
Cheney je sprejel veliko zanimivih odločitev, katere je še vedno čutiti v ameriški politiki. Zakaj? Komu v interes in korist? Film o tem molči. Tudi zasebno življenje družine Cheney ne ponuja odgovorov. Dick in žena Lynne (Amy Adams) imata dve hčeri. Mlajša hči Mary (Alison Pill) je staršem kot mladenka zaupala svojo homoseksualnost, glede katere Dick ni delal težav. Nasprotno je vse življenje hčerko ščitil pred homofobijo njegove stranke ter se je celo izogibal javnim nastopom, v katerih bi lahko prišlo do vprašanja istospolnih porok.
Vseeno ob koncu filma, ko želi njegova starejša hči Liz (Lily Rabe) postati republikanska političarka, ji Dick dovoli, da se distancira od sestre in kritizira istospolne zveze. Zakaj? Ko bi le vedeli? Vse pomankljivosti zgodbe, ki je resnično prazna, film nadomesti z izredno visoko kakovostjo igre. Christian Bale je zastrašujoče natančen Dick Cheney. Preostali liki so manj natančni, bolj karikature, a nič manj kakovostno zaigrani. Steve Carell (The Office) je briljanten kot Donald Rumsfeld, Sam Rockwell (Trije plakati) je izjemno prepričljiv kot W. Bush, Jesse Plemons (Black Mirror) pa vse niti zgodbe nekako povezuje kot zainteresirani pripovedovalec.
Vseeno to ni dovolj za odličen film. Ponovno nam Hollywood ponuja zelo lepo aranžirano škatlo, v kateri pa žal ni substance.
Ocena: dobro | 3
Pingback: Vsi prejemniki 91. nagrad oskar na enem mestu - oskar 2019