The Shape of Water (Oblika vode), 90. nagrade oskar | film

Voda vedno prevzame obliko vsebnika, v katerem je. Na obliko vode vplivajo spremembe oblike vsebnika in zunanjih vplivov, ki delujejo na vodo. Veter, vodna bitja, ruski vohuni, vladni agentje in čistilke so le nekateri od zunanjih dejavnikov, ki prav tako vplivajo na obliko vode. The Shape of Water (Oblika vode) je novo poglavje v filmografiji mehiškega režiserja Guillerma del Tora, ki se je proslavil z umetniškimi filmi, kot je Panov labirint ter z akcijskimi spektakli, kot sta Hellboy in Pacific Rim.

Neko drugačno dekle

Elisa Esposito (Sally Hawkins) je bila nekoč sirota s skrivnostnimi brazgotinami na vratu, danes pa je osamljena snažilka s skrivnostnimi brazgotinami na vratu. Živi v majhnem stanovanju nad vedno prazno kinodvorano. Njen sosed Giles (Richard Jenkins) je osamljen in neuspešen ilustrator oglasov, ki hrepeni po drugačnem, boljšem življenju. A to ni njegova zgodba.

Njeno tiho in osamljeno življenje spremeni nenavaden dogodek na delovnem mestu. Elisa skrbi za čistočo skrivnega vojaškega laboratorija, v katerem znanstveniki razvijajo tehnologije v podporo vesoljski tekmi. Piše se leto 1963 in hladna vojna je na vrhuncu. Američani poskušajo na vsak način premagati Sovjetsko zvezo v tekmi na Luno.

Polkovnik Richard Strickland (Michael Shannon) je v laboratorij pripeljal skrivnostno ‘sredstvo’, vodno bitje iz neke južnoameriške reke. Človeku podobno bitje je sposobno dihati tako pod vodo kot na kopnem in Strickland medni, da lahko Američanom pomaga v vesoljski tekmi. Pod pokroviteljstvom generala Franka Hoyta (Nick Searcy) vodi raziskave, s katerimi poskušajo razvozlati biološke posebnosti tega bitja. Sovjeti imajo v laboratoriju svojega vohuna in svoje cilje. A to ni njihova zgodba.

Malenkostno drugačna ljubezen

Zgodba, ki jo del Toro pripoveduje, ni izjemna, ni nova in ni presenetljiva. Film je čudovito posnet, a ima estetiko, ki ni za vsakogar. Čeprav je svet pravi in zakoreninjen v svoji realnosti, ni to svet, v katerem živimo mi. To je svet Guillerma del Tora, zgrajen iz vplivov njegovih junakov. The Shape of Water je film, ki ga je režiser napisal zase, ga napolnil s podobami, katere ljubi in povedal globoko osebno zgodbo. Kar pa še ne pomeni, da je Oblika vode odličen film.

Ljubezenska zgodba med Eliso in bitjem je čustveno središče pripovedi. Ona v njem najde svoj smisel, on pa do nje prav tako ni ravnodušen. Ker sta oba protagonista na suhem povsem nema, je njuna komunikacija omejena. Drug drugega vidita kot svojega rešitelja in kot izhod iz brezizhodne in izgubljene situacije. Vse ostalo je samo okrasje. Glavni hudobec je nedvomno hudoben in temačna prisotnost v življenju vseh ljudi. A je hudobec samo v našem filmu, v svoji pripovedki je on junak in žrtev sveta, ki je zaroten proti njemu, proti njegovi sreči, proti njegovem uspehu. Tu so tudi sovjeti, ki sovjetske stvari počno na sovjetski način, zaradi česar se zgodba upočasni in proti koncu celo prične vleči.

Falajfl pove svoje mnenje

The Shape of Water je dober film. Ni film za vsakogar in povsem v redu je, če vam ni všeč. Režiser preprosto, kratko zgodbo olepša s stilističnimi prijemi, svojim junakom pa postavi nemogoče prepreke. Tako mu uspe enostavno romanco razvleči na debeli dve uri, kar filmu škoduje. Sploh zadnje poglavje se grozljivo vleče, ko se film trudi vse niti zgodbe povezati v privlačno tapiserijo. V svetu, ki je dovolj fantastičen, da v njem biva morski bog, bi lahko ostalo dovolj fantazije, da vsako dejanje ne bi potrebovalo motivacije in realne osnove. A potem morda Oblika vode ne bi bil tako visoko cenjen med ljudmi, katerih življenje je kino. Povprečnim gledalcem pa film nudi povprečno zabavo. Tako smo ga tudi ocenili.

Ocena: dobro | 3