Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Cestni roparji, “The Highwaymen, Netflix” | filmovizor

The Highwaymen, Kevin Costner, Woody Harrelson
Foto: Netflix

Film

Cestni roparji, “The Highwaymen, Netflix” | filmovizor

Gospodarska depresija je v zimi leta 1934 že temeljito spremenila življenje v Ameriki. Rjoveča dvajseta so bila le še spomin in mnogi deli dežele so se utapljali v revščini. Mladi so odraščali v revščino, brez perspektive in brez možnosti. Dnevni časniki so svoje strani polnili s članki o ‘državnih sovražnikih’, zločincih, ki so živeli izven dosega roke pravice. Še posebej priljubljeni so bili roparji bank. Banke so bile za mnogega siromaka, ki mu je banka zasegla hišo in premoženje, pravi sovražniki ljudstva. ‘Cestni roparji’ na Netflixu pripoveduje zgodbo dveh mož, ki sta krvavo zaključila zločinski pohod Bonnie in Clyda.

Teksaški mož postave

Teksas je druga največja zvezna država, po površini jo prekaša le Aljaska. V tako prostranem teritoriju je bilo že spočetka težko vzdrževati red in mir. Divjino in bližino Mehike so zločinci zlorabljali še v časih, preden je Teksas postal država. Med prvimi so bili teksaški rangerji. Policisti s posebnimi pooblastili so uživali veliko samostojnost, ki je vodila do korupcije in mnogih škandalov.

Leta 1933 je prva ženska guvernerka Teksasa, Miriam Amanda “Ma” Ferguson (Kathy Bates), razpustila enoto in odpustila vse agente. Rangerje je čakala enaka usoda kot kavboje poprej. Za red in mir bodo skrbele redne policijske enote s pomočjo novo ustanovljene zvezne policije, FBI. A združena moč policije ni bila kos paru mladostnikov, ki sta potovala od kraja do kraja, ropala, kradla in pobijala. Bonnie in Clyde sta bila hkrati resničnost in mit. In januarja 1934 sta zagrešila svojo največjo napako.

To ni zgodba Bonnie in Clyda

Pobeg iz kaznilnice Eastham je bil kaplja čez rob. Med pobegom je bil smrtno ranjen stražar, mediji pa so deželne oblasti prikazovali kot nesposobne in nemočne. Predstojnik zaporov je zaprosil za dovoljenje, da aktivira upokojenega rangerja, agenta Franka Hamerja (Kevin Costner). Frank je bil veteran mnogih spopadov in legenda med teksačani z obeh strani zakona. Hamer je bil stara, preverjena gorjača, za katero so pograbili uradniki, da bi oprali svoj ugled.

Film se odvija počasi in metodično. V dobrih dveh urah je akcijskih prizorov za vzorec. Sem ter tja pride do konflikta s tem policistom ali onim zločincem. In potem je tu cesta. Bonnie in Clyde sta živela na cesti. Cestna razbojnika dvajsetega stoletja sta konja zamenjala s Fordom V8. Namesto revolverja sta uporabljala Thompsonovo brzostrelko. Roki pravice pa sta se izogibala tako, da nikoli nista mirovala. Nenehno sta potovala iz ene zvezne države v drugo. A to ni njuna zgodba. To je zgodba Franka in Maneya (Woody Harrelson).

Divji konji in gangsterji

Frank Hamer je leta 1934 srečal Abrahama. Njegov dobri prijatelj in partner Maney Gault je bil dve leti mlajši. Njuni najboljši dnevi so bili že napisani. Hamer je bil legenda in Maney je bil z njim na vsakem koraku. A ta zgodba je bila končana. Zadnje poglavje je bilo napisano. Počasi sta bledela v ozadje, manj moža kot legendi. Bonnie in Clyde sta obema ponudila možnost za novo zadnje poglavje.

Razmerje med Hamerjem in Gaultom je bilo kompleksno. Težko je določiti njuno stično točko. Morda je bilo le tovarištvo, skovano v ognju nenehnega konflikta in boja za obstanek. Nedvomno sta spoštovala drug drugega, a nista bila prijatelja. Soborca gotovo, tovariša nedvomno, a ne prijatelja.

Ravbarji in žandarja prvič sklenejo roge šele po debeli uri filma. A hitro, kot se je pričel, se lov konča. Clyde živi na cesti in Hamer mu ni kos. Preveč sta drugačna. Clyde je hiter in impulziven a hkrati bitje navade. Zanaša se na svoje instinkte in ponavlja vzorce vedenja, ki so mu služili v preteklosti. Ni toliko lik, kot temačna prisotnost, ki živi v temi in se premika v sencah.

The Highwaymen je stara zgodba človeka proti zveri. Zveri, ki je človek. In človeka, ki je zver. Clyde beži brezglavo. Ko je stisnjen v kot, udari in izgine v cestnem prahu in dimu. Hamer je lovec. Počasen, metodičen in potrpežljiv. Njuno snidenje je neizbežno, a ne pričakujte spopada enakih. Lovec ne spoštuje svojega plena, enako kot se plen ne zaveda, da ga lovec lovi. Plen vedno beži.

Zgodovinska natančnost

Resnične zgodbe so za Hollywood neusahljiv vir navdiha. Letošnji oskarji so bili polni resničnih zgodb. Gledali smo tako dobre (Green Book, BlackKklansman) kot slabe (The Favourite, Bohemian Rhapsody), zgodovinska natančnost pa nas je motila le pri slednjih. Če je film posnet po resničnih dogodkih, ni potrebno, da je dokumentarec. Pomembno je, da pripoveduje zanimivo zgodbo na zanimiv način. Če o vsebini debatiramo kasneje, je film uspel. Če se prerekamo o razlikah med filmom in resničnostjo, je spodletel. The Highwaymen stoji v obeh čebrih.

Ta film smo že videli, a to velja za vse filme. Kjer Highwaymen uspe, je v resničnosti svojih likov. Vsak prizor je mogoč, vsak trenutek pristen. Hkrati od gledalca pričakuje dobro poznavanje zgodovine. Bonnie in Clyde sta skoraj v celoti odsotna. Njuna zgodba se odvija v tretji osebi. Tu in tam dobimo drobtinico njune legende, za kaj več pa bo potrebno pokukati v knjigo. Ali pobrskati po spletu. Ta del zgodbe je skoraj povsem odprt. In to povsem namerno.

Falajfl pove svoje mnenje

The Highwaymen je film, kakršen je Roma želel biti. Običajni ljudje so soočeni z življenjskim izzivom, ki ga po svojih najboljših močeh premagajo. In življenje teče dalje. Harrelson in Costner sta srce in duša filma. Hladno, nedostopno srce in temna duša, a vseeno. Hamer je slehernik. Poti, ki jo je prehodil, ni izbral sam, a se je v njej znašel po svojih najboljših zmožnostih. Ni junak in ni nadčloveški. Costner to razume in to se v igri tudi pozna.

Harrelsonov Gault je bolj tragičen lik. Svoje poklicno življenje je živel v senci svojega mentorja, iz sence katerega nikoli ni stopil. Ne uživa v pokoju in v življenju ni našel uspeha. Zaživi le, ko je na cesti, zvesti oproda svojemu gospodarju. Če je Hamer lovec in Clyde plen, potem je Gault lovski pes. Film resnično želi, da razumemo to razmerje. To ni zgodba pajdašev na cestni dogodivščini. To sta mož in njegov zvesti spremljevalec na zadnjem lovu.

Film Cestni roparji je izvrstno sestavljen. Ima tone in podtone, katerih podtoni imajo svoje podtone. A če nočete, to sploh ni pomembno. Površinsko je zgodba preprosta, a povedana izvrstno. V kakovostno mešani ponudbi Netflix originalov The Highwaymen zagotovo blešči. Morda bi lahko celo bil Unforgiven gangsterskega filma. A žal ni, pri tem pa me najbolj moti, da ne znam razumeti, zakaj.

Ocena: Prav dobro | 4

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

Kliknite za komentiranje

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Film

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Reklamno sporočilo Booking.com
Na vrh