Čas deklištva je filmska priredba klasičnega ameriškega romana. Zgodba je postavljena v obdobje državljanske vojne in spremlja življenjske zgodbe štirih sester, ki iščejo svojo pot. Little Women, ali Čas deklištva po domače, je avtorski projekt ameriške režiserke in scenaristke Grete Gerwig. Greta je požela velik uspeh s svojim prvencem iz leta 2017, Lady Bird, ki je bil nominiran za pet oskarjev, a je na koncu ostal praznih rok. Tudi tokrat je režiserka glavno vlogo ‘Jo’ zaupala Saoirse Ronan, ki je enako breme nosila tudi v prejšnjem filmu. Bo Little Women dosegel enak uspeh, ali celo presegel Gretin prvenec?
Dekle v moškem svetu
Josephine “Jo” March (Saoirse Ronan) je mlado, drzno in odločno dekle, ki se želi dokazati kot avtorica. Leto je 1868 in s svojim pisanjem in poučevanjem v New Yorku pomaga dopolnjevati družinski proračun. V najemniški sobici na podstrešju dolge noči piše zgodbe in črtice, ki jih čez dan prodaja časnikom vseh kakovosti. V hiši živi tudi privlačni učitelj Friedrich Bhaer (Louis Garrel), ki se hitro ogreje za edinstveno Jo.
A Jo je le ena od štirih sester družine March. Naslednjo spoznamo Amy (Florence Pugh), ki obiskuje Pariz kot spremljevalka svoje bogate tete March (Meryl Streep). Za Amy je to delovni dopust, saj v mestu luči vadi svoje slikarske spretnosti ter išče moža. Med vožnjo s kočijo sreča prijatelja iz otroštva, Theodorja Laurenca (Timothée Chalamet), in ga povabi na novoletno zabavo.
Kamera skoči nazaj v Ameriko, kjer spoznamo najstarejšo sestro, Margaret “Meg” March (Emma Watson). Edina poročena, a nikakor ne dovolj dobro, da bi lahko živela v luksuzu. Srečamo jo v trenutku šibkosti, ko jo premožnejša prijateljica prepriča v nakup drage svile za obleko, ki pa je družinski proračun ne prenese. Njen mož je učitelj in skupaj imata malega sina in hčerko. Greta se Meg kmalu naveliča in predstavi nam še zadnjo sestro, Beth (Eliza Scanlen). Beth igra klavir.
Sedem let prej
Ko smo spoznali dekleta, nas režiserka popelje nazaj v otroštvo. Starejši sestri, Jo in Meg, se pripravljata na zabavo. Meg se med uglednimi pripadniki srednjega sloja počuti kot doma, Jo pa se počuti kot riba na suhem. Pred truščem se zateče v sobo, kjer naleti na sosedovega vnuka in med njima se hipoma stke vez. Oba nemirna duha si priredita svojo zabavo na balkonu. Razuzdano norčijo prekine Meg, ki si je poškodovala gleženj in mora domov. Laurie, kot pravijo Lawrencu, ponudi svojo kočijo, ki jo sestri sprejmeta.
Sledi skok v ‘sedanjost’, kjer spremljamo dvorjenje Jo in gospoda Bhaerja. Skok čez lužo nam pokaže, kakšen mož je postal mladi Laurie. V Parizu je na zabavo prišel uro prepozno, pijan in v spremstvu dveh deklet. Amy je ponižana in prizadeta, a Laurie ni ganjen in se pred gosti vede manj kot primerno. Ko Jo svojemu oboževalcu pokaže svoje objavljene prispevke, ki jih uredniki brezbrižno prilagodijo svojim zahtevam, je ta manj kot navdušen. Jo ne prenese iskrene kritike in med njima vzneti spor. Kmalu Jo prejme telegram, zaradi katerega se vrne domov, v Concord, Massachusetts.
Vrni se domov, Beth se je obrnilo na slabše
Jo na vlaku zaspi. Spet smo v preteklosti in poljane je pobelil sneg. Božični dan je in dekleta se veselijo prazničnega zajtrka. Čeprav so bili nekoč premožni člani srednjega sloja, je družina sedaj tako revna, da si ne morejo privoščiti daril. Vseeno je na mizi hrana in hiša je topla, tako da je njihova revščina vsaj udobna. Ko se mama, Marmee March (Laura Dern), le vrne, dekleta kmalu spoznajo, da je nekaj narobe.
Marmee, podoba dobrote in potrpežljivosti, je naletela na obubožano družino, ki z majhnimi otroki živi v razpadajoči kolibi. Praznični zajtrk je ponudila tem ubogim ljudem in kmalu dekleta gazijo skozi sneg s košarami dobrot. Skupaj poskrbijo za nepričakovano srečen božični dan popolnih neznancev, ki trpijo bolj kot one same. Oče bi hotel tako, jih tolaži mama.
Njihovo nesebično dejanje opazi premožni sosed in ko se vrnejo domov, jih čaka miza, obložena z dobrotami. Darilo gospoda Laurenca. A Jo je prepričana, da se gre zahvaliti njegovemu vnuku, ki je skopega bogataša prepričal v dobro dejanje. Sestre za vaške otroke v svojem domu uprizorijo veseloigro, ki jo je spisala Jo. Božič je rešen in hiša je spet polna smeha. A zgodbe še ni konec, pred nami je še poldruga ura zgod in prigod sester March.
Falajfl pove svoje mnenje
Vsaka zgodba ima svoj čas in svoje občinstvo. Pripoved o dekletih, ki odraščajo v pomanjkanju med ameriško državljansko vojno, ima zelo natančno in jasno določeno občinstvo. To so deklice, stare med 12 in 18 let, ki se poistovetijo s zgodami in nezgodami deklet na pragu odraslosti. Film odraža tudi globoko poznavanje in ljubezen režiserke do materiala, ki ga je prenesla na veliko platno. Dekleta, ki knjigo zagotovo poznajo na pamet, nedvomno uživajo, ko njihove junakinje zaživijo na velikem platnu. Ostali bomo imeli več težav.
Začnimo z dobrim. Film je čudovito posnet in na trenutke prav pravljičen. Saoirse Ronan in Florence Pugh sta izvrstni v svojih vlogah, od veterank Laure Dern in Meryl Streep pa tudi ne bi pričakovali ničesar manj od popolnosti. To je to. Naj se še tako praskam po glavi, in dobesedno sem se praskal po glavi, je to vse, kar lahko pri ‘Little Women’ pohvalim.
Emma Watson je pričakovano lesena, Eliza Scanlen pa kot Betz igra klavir in, kaj že? Saj res – umira. Verjetno je zato tako veliko v postelji. Vsi v družini so prepričani, da umira, čeprav resnično ni videti preveč slabo. Največ težav sem imel z nelinearnim prikazovanjem zgodbe, ki pogosto preskakuje sedem let v preteklost. Knjige nisem prebral, tako da sem moral preveriti, ali je tudi izvirnik napisan tako. Ni, knjige so napisane povsem linearno. Tako sem tudi izvedel, da so dekleta v otroštvu stara 12, 13, 15 in 16 let. Igrajo jih ženske, stare 24, 21, 25 in 29 let.
Ping pong skozi čas
Ker iste igralke igrajo tako svoje odrasle kot tudi otroške vloge, me je nenehno skakanje med obema časovnicama dodobra zmedlo. Gerwigova se sicer trudi z vizualnim pripovedovanjem tako, da prizore iz preteklosti obarva močneje od obledelih iz sedanjosti. Kot nekdo, ki zgodbe ne pozna, me je dogajanje pogosto begalo, saj mi motivacije likov niso bile znane. Ker se film začne, ko so dekleta že odrasla, nisem vedel, kateri liki so pomembni in kateri ne. Njihovi odnosi pa so bili pogosto predstavljeni šele mnogo kasneje.
Prav živčno preskakovanje med obdobji je močno pristriglo krila mojemu užitku filma. To je tudi botrovalo mojemu dolgočasju, ki se je prebudilo na slabi polovici filma, ki se vleče dobri dve uri. In nenazadnje, film nima česa povedati. Ideologija in ambicija poldrugo stoletje stare povesti je zastarela in v veliki meri tuja. Little Women, Čas deklištva, ni več revolucionarno delo feminističnega idealizma. Je le zabaven omnibus anekdot iz nekega časa, ki je davno minil in nekih življenj, ki so znatno drugačna od življenj, ki jih ženske živijo danes. Če vas mika ‘girl power’ film, si poglejte Bombshell. Little Women je samo za največje navdušenke.
Ocena: dobro | 3
