Bohemian Rhapsody, 91. nagrade oskar | film

Queen je Freddie Mercury. In Freddie Mercury je bil edinstven človek. Odraščal je na Zanzibarju, se šolal v Indiji in se v Veliko Britanijo priselil, ko je bil že polnoleten. Tu je doštudiral na univerzi, sodeloval v raznih glasbenih skupinah in z dekletom prodajal rabljena oblačila na trgu. Neumorno je garal, da bi dosegel en sam cilj, postati zvezda. Njegova sla, energija in predanost umetnosti je ustvarila enega najbolj uspešnih glasbenih fenomenov preteklega stoletja. In Bohemian Rhapsody ne zajame niti kančka te magije.

Nekakšna čarovnija

Zgodaj v filmu je prizor, ki nazorno pokaže brezupnost celotnega podviga. Skupina Queen dobi priložnost za nastop na eni najbolje gledanih oddaj na britanski televiziji. Pred pričetkom snemanja glasbenike obvestijo, da ne bodo nastopali v živo. Freddie (Rami Malek) se zahtevi energično upre in hitro vda. Kitarist Brian (Gwilym Lee) in bobnar Roger (Ben Hardy) uprizorita blag upor, a zadeve ne jemljeta resno, med tem ko je basist John (Joe Mazzello) navdušen. Manj truda, enak rezultat. In to je to. Čas za Killer Queen.

Kasneje smo priča zabavi, ki jo Freddie priredi v svojo čast. Njegova seksualnost je na vrhuncu. Farrokh Bulsara, deček z Zanzibarja, je mrtev. Pokončal ga je Freddie Mercury, ki se prehranjuje s slavo in oboževanjem drugih. Razkol med Farrokhom in Freddijem je temeljni konflikt, ki se ga film ne loteva. Ker ga ne razume. Ker je prikazan skozi oči verjetno najbolj dolgočasnega tria ljudi, ki so kadarkoli stali pred milijonskim občinstvom in so film vsilili svetu: preživelih članov Queen.

Noč v operi

Bohemian Rhapsody ni dokumentarec, zato zgodba, ki jo gledamo, ni resnična. Kar je več, ne spoštuje svojega glavnega lika. Freddie je izjemno tragičen lik, porušen do tal in ponovno ustvarjen iz tal z močjo čiste volje. Film ga vidi predvsem kot osamljenega čudaka, egoista in nastopača. Vidimo, kako Freddie dobi vse, kar je kdajkoli želel, in nato vse to na hitro uniči.

Ko je treba najti odgovor, zakaj, se zgodba zateče v kliše hudobca, ki je pevca odtrgal od prijateljev, ga zvlekel v svoje leglo pregrehe in ga začaral z drogami in seksom. V tej verziji zgodbe je Mary Austin (Lucy Boynton), njegovo nekdanje dekle, v vlogi angela, ki Freddija pripelje z roba prepada. Nazaj k razumnim ljudem, ki svoj poklic jemljejo resno, kot se za rock glasbenika spodobi. A rešitev je navidezna. Freddie je že padel v prepad in spogledovanje s temno platjo bo kmalu plačal z življenjem. Ne jemljite drog, otroci.

Falajfl pove svoje mnenje

Bohemian Rhapsody ni dober film, kar pa ne pomeni nujno, da je slab. Brez dvoma je v ospredju originalna glasba. Če avtorji niso vedeli, zakaj je bil Freddie unikat, so vsaj razumeli, da je to res bil. Ubogega Ramija tako niso silili v petje, kar bi bila zagotovo enkratna katastrofa.

Kar je dovolj dobro za BBC, je dovolj dobro za Bohemian Rhapsody, zato igralci le odpirajo usta, medtem ko glasba zapolni zvočne kanale. A Rami Malek (Freddie Mercury) ni Freddie Mercury, zato se zvok in slika nikoli zares ne zlijeta. To je še posebej očitno v finalu filma. Zadnje četrt ure film popolnoma obupa nad zgodbo in se zadovolji s karseda popolno poustvaritvijo najbolj slavnega koncerta vseh časov, Live Aid. Queen so bili na odru sedemnajst minut, od katerih jih v filmu vidimo štirinajst. Nekaj teže ima le zadnje pol minute.

Bohemian Rhapsody ne uspe v režiji, scenariju ali kinematografiji. Film blesti, ko nas spominja na čas neke mladosti, ko je bila glasba hitra in obzorja brezmejna. Ko ni bilo skrbi in je bil le rock. Ko zvočnike napolnijo melodije, ki jih tako dobro poznamo, bi filmu najraje prilepil čisto petico. A za glasbo ni ničesar, samo prazne maske, marionete, katerih niti vleče najbolj dolgočasna skupinica ostarelih rokerjev. Morda bo nekoč nekdo nekje posnel boljši film o Queenih. Slabšega bi težko.

Ocena: zadostno | 2