Black Panther (Črni panter), 91. nagrade oskar | film

Med vsemi filmi, ki so letos nominirani za nagrado oskar, je Črni panter verjetno najbližji povprečnemu obiskovalcu kinematografov. Film je do danes samo v kinematografih zaslužil skoraj 1,35 milijarde dolarjev, kar je za nominirane filme prej izjema kot pravilo. Med lanskimi nominiranci je bil najbolj uspešen Nolanov Dunkirk, ki je studiu Warner Bros. prislužil 526 milijonov. A finančni uspeh ni presenetljiv. Filmi po stripovskih predlogah, sploh založnika Marvel, so bili v zadnjih letih izjemno priljubljeni. Samo lani so Maščevalci: Brezmejna vojna zaslužili 2 milijardi in tudi letos ni pričakovati sprememb. Zato se moramo vprašati, zakaj je akademija izbrala prav film Črni panter?

Zgodba, stara kot čas

Filmi po stripovskih predlogah za studio predstavljajo veliko finančno tveganje. Čeprav je Črni panter eden najbolj uspešnih filmov tega žanra, je zaradi obilice posebnih efektov (za katere ni nominiran) in drage scenografije (za katero je) studio stal preko 200 milijonov. Če k temu dodamo še stroške marketinga, je Disney za film porabil pol milijarde dolarjev. To seveda pomeni, da bo zgodba prilagojena okusom najširšega občinstva. Zato film ni nominiran za katerokoli drugo vidnejšo nagrado, kot so režija, scenarij ali celo igralske nagrade.

Kadar se stripovski film v naslovu ne ponaša s številko, bomo zagotovo spremljali zgodbo o nastanku lika. Črni panter nas hitro popelje skozi znanstveno-fantastično ozadje lika. Pred mnogimi stoletji v odročno afriško državo trešči meteorit, poln izmišljene rude vibranij. To kovino odlikujejo magične lastnosti, zaradi katerih sprta plemena odkrijejo bratstvo in enotnost ter ustanovijo državo Wakando. Dežela se s pomočjo čarovnije hitro razvije, a svojo skrivnost skrije pred preostalim svetom. Tako svet sploh ne ve, da je zakotna Wakanda pravzaprav najbolj razvita dežela na svetu.

Kot se za visoko razvite države spodobi, je Wakanda absolutna plemenska monarhija, oblast in naziv črnega panterja pa se deduje iz roda v rod. A ni vse rožnato v deželi afriški. Kralj je mrtev, teroristi so na lovu za zakladom naroda, obstoju sveta pa grozi daljni sorodnik, ki želi tehnološko prevlado Wakande uporabiti za prevlado nad svetom. Ali bo črnemu panterju uspelo ubraniti krono, najti ljubezen in izboljšati svet v vseh pogledih? Če odgovora ne uganete, verjetno še nikoli niste videli notranjosti kinodvorane.

Falajfl pove svoje mnenje

Črni panter je izjemno zabaven film, o tem ni dvoma. Če izklopimo možgane in uživamo v spektakularnih akcijskih prizorih, je užitek zagotovljen. Igralci so v redu, režija je v redu, vse je v redu. Skratka, vse je, kot mora biti. Brez presežkov, brez drame … vsaj pri nas. V Ameriki je drugače. Črnega panterja so objeli Američani z afriškimi koreninami. Velika večina igralcev je črncev, z izjemo dveh likov, ki jih igrata Andy Serkis (Hobit) in Martin Freeman (Hobit). Zgodba je postavljena v Afriko, ki je zibelka civilizacije. Vsi protagonisti so črni, medtem ko je glavni hudobec pravzaprav samo žrtev okoliščin (in dvornih spletk). V Wakandi Američani afriškega porekla vidijo verzijo zgodovine, kakršna bi lahko bila brez vmešavanja svetovnih imperijev. Preprosto povedano, če bi beli mož ne uničil Afrike, bi bil svet popoln. 

Črni panter je nominiran za najboljši film ne zato, ker je dober film, pač pa zato, kar pomeni črncem. In čeprav slednji ne tvorijo liberalne smetane Hollywooda, je trenutna politična situacija čez lužo takšna, da so temnopolti Američani videti kot tarča velikega oranžnega možakarja v Beli hiši. Ker je sovražnik (temnopolti) mojega (hollywoodska elita) sovražnika (Trump) moj prijatelj (spet temnopolti), je Črni panter najboljši film (čeprav to ni). Nominacija je majhen sladkorček za temnopolte Američane. Zmagal bo tako ali tako Roma.

Ocena: prav dobro | 4