Pohod ob reki, ki povezuje | prireditev

Reke so ena najbolj vsestranskih naravnih danosti na voljo človeštvu. Služijo lahko kot vir energije, transportna pot ali kot naravna meja. Kamniška Bistrica izvira ob vznožju pobočij mogočnih Kamniških Alp. V svojem kratkem toku ta reka ne deli in ne ločuje, pač pa povezuje. Povezuje planine z ravnicami, ljudi z naravo in povezuje naselja, ki so ob njej vznikla skozi čas.

Ni potrebno, da je začetek težak. V Keršmančevem parku smo prevzeli kartonček za žige in nekaj priboljškov (Foto: Falajfl)

Dve mesti, ena reka

Kamnik in Domžale sta najpomembnejši središči ob reki. Čeprav sta oddaljena le ducat kilometrov, ima vsako od mest drugačen značaj in zgodovino. Kamnik je starodavno mesto gradov in cerkva, ki je mestne pravice prejelo že leta 1220. Zaznamujejo ga visoke planine in ozke doline ter divja planinska reka, Kamniška Bistrica.

Domžale so mesto šele od sredine prejšnjega stoletja. Čeprav so tu ljudje živeli že v antiki, je mesto zaživelo šele proti koncu dvajsetega stoletja, ko je postalo najbolj razvito mesto Slovenije in Jugoslavije. Kmečke hiše in gospodarska poslopja so zamenjale stolpnice, bloki in beton. Mlado mesto je uredilo rekreativne površine, sprehajališča in igrišča ob mirnem toku ravninske reke Kamniške Bistrice.

Pot je bila odlično označena z velikimi tablami, ki so jasno kazale smer pohoda (Foto: Falajfl)

Pohod, ki povezuje

Kamniška Bistrica je bila v svojem zgornjem toku pogosto koristna industriji, ki je njeno surovo moč uporabljala kot vir energije. S spremembo gospodarskih panog in poudarkom na zdravem življenjskem slogu pa je reka dobila novo vlogo. Kjer so nekoč stali mlini in kovačnice, so sedaj urejene sprehajalne poti. Cilj občin, skozi katere reka teče, je celoten tok reke povezati z urejenimi sprehajalnimi potmi. Čeprav jim to še ni povsem uspelo, se zdi, da je skoraj vsako leto na voljo več urejenih poti, ki jih s pridom uporabljajo sprehajalci, kolesarji, tekači in drugi ljubitelji narave.

Ob poti smo spremljali spreminjajoči temperament Kamniške Bistrice (Foto: Falajfl)

Da bi poudarila novo vlogo reke, sta Zavod za šport in rekreacijo Domžale ter Zavod za turizem, šport in Kulturo Kamnik družno organizirala pohod med mestoma, ki je letos potekal že tretjič. Na štirinajst kilometrov dolgo pot se je moč podati tako iz Kamnika kot iz Domžal. Pot pohoda se drži reke, kolikor je mogoče, trasa pa se v eno smer rahlo spušča, v drugi smeri pa rahlo dviguje, vendar premalo, da bi bilo to zares opazno. Na dan pohoda se je bilo moč na stojnicah osvežiti z brezplačno vodo, se okrepčati in celo posladkati. Vsak, ki je prehodil celotno dolžino trase, je za nagrado prejel karto za brezplačni vstop na kamniški ali domžalski bazen.

Falajfl, ki pohodnikuje

Falajfl se je v svojem prvem letu obstoja prvič udeležil pohoda ob reki, ki je tokrat potekal tretjič. Štirinajst kilometrov se ni zdel prevelik zalogaj in čas, ki smo ga imeli na voljo, šest ur, se je zdel več kot zadosten. Pohod smo pričeli okoli osme ure v Keršmančevem parku v Kamniku, saj smo vedeli, da nas v Domžalah pričakuje prava veselica na Slamnikarskem sejmu. Pobrali smo kartonček za žige in energijsko tablico ter jo veselo mahnili proti Šutni.

Ob poti je bilo poskrbljeno tudi za zabavo in živo glasbo (Foto: Falajfl)

Prvi del poti se izjemoma izogne toku reke, da pohodnikom predstavi srednjeveško srce Kamnika. A kaj kmalu smo se na Perovem pridružili toku reke in si na stojnici, ki jo je postavil trgovec Tuš, pripravili slasten sendvič. Na tem delu je pot izvrstno urejena, široka in teče pod krošnjami visokih dreves, ki so nas ščitila pred močnim soncem.

Kot bi minil, je bil Kamnik za nami in že smo bili v vasi Homec, kjer smo na eni od postaj pobrali brezplačno ledeno kavo, za hip pokramljali z osebjem Modrih novic ter spet vzeli pot pod noge. Vreme nam je bilo naklonjeno, na poti pa smo srečevali mnoge pohodnike, ki so bili namenjeni proti Kamniku. Sem ter tja nas je prehitel kateri od rekreativcev, ki so se odločili traso pohoda preteči. Morda pa smo bili pohodniki le nadloga na dnevnem treningu. V vsakem primeru je bilo dobre volje dovolj.

Cilj pohoda v Domžalah je bil na živahnem Slamnikarskem sejmu (Foto: Falajfl)

Slama kot sedalo in pokrivalo

Pohod, ki povezuje, rahlo tudi ločuje, saj smo bili z vsakim korakom bolj oddaljeni od izhodišča. Za razliko od krožnih pohodov, kot je tisti okoli Ljubljane, pohod ob reki, ki povezuje, poteka od točke A do točke B. Ker sta ti točki oddaljeni štirinajst kilometrov, so organizatorji poskrbeli za prevoz pohodnikov, ko so končali s hojo. Poleg izhodišč je flota vozil čakala tudi v Homcu, kjer je bilo opešanim na voljo pol ducata avtomobilov z vozniki.

Zbrali smo vse žige in mnoge vtise (Foto: Falajfl)

Mi se v Homcu nismo predali, saj so bile noge še vedno lahke in trebuščki polni dobrot z mnogih stojnic. Kot bi mignil, smo bili v središču Domžal, kjer je potekal Slamnikarski sejem. Domžale slovijo kot mesto slamnikov in prav pred muzejem slamnikov smo tudi končali svoj prijetni sobotni sprehod. Čeprav smo čutili, da imamo dovolj energije, da bi lahko pot opravili še enkrat, smo vseeno izkoristili ponujeni prevoz in se v klimatiziranem avtomobilu odpeljali nazaj do izhodišča.

Pohod ob Kamniški Bistrici je čudovita prireditev, primerna za vso družino. Trasa pohoda je večinoma speljana stran od avtomobilov in cest in je primerna tudi za najmlajše. Ob poti smo srečali mnoge družine z otroki in kužki ter skupinice upokojencev, ki so še zadnje pomladanske dneve izkoristili za prijetno druženje ob reki, ki povezuje. Se vidimo naslednje leto!

Galerija fotografij 3. Pohoda ob reki, ki povezuje